Mreža za prostor je 27. januarja 2016 koordinaciji načelnikov upravnih enot, predstavnikom Ministrstva za javno upravo in predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor ter Agencije RS za okolje predstavila mediacijo kot perspektiven in nujen način reševanja konfliktov na področju urejanja prostora, na katero je bil izredno dober odziv udeležencev.
Prav konflikti različnih interesov so tisti, ki proces prostorskega načrtovanja upočasnjujejo in pogosto celo ustavijo investicijske namere. To se je doslej reševalo s pogostim spreminjanjem relevantne zakonodaje in krajšanjem rokov, kar pa ni pripomoglo k zmanjševanju in razreševanju konfliktov. Le njihovo ustrezno obravnavanje, pravočasno usklajevanje interesov in preprečevanje nastanka konfliktov v okviru kvalitetnega participativnega načrtovanja lahko dejansko pospeši postopke in zmanjševa škodo, ki nastaja zaradi dolgotrajnosti postopkov ali blokad. Mediacija je odlično orodje, ki lahko k temu ključno prispeva, saj se ukvarja s pravimi interesi udeleženih, ne pa z bojem, ki se v bran teh interesov praviloma odvijajo na pravno-formalnem polju.
Mediacijo kot učinkovit način obravnavanja konfliktov že od 70. let prejšnjega stoletja uspešno uporabljajo v ZDA, kjer so sprejeli tudi poseben Environmental Policy and Conflict Resolution Act (leta 1998) http://www.mediate.com/articles/epcra1998.cfm in ustanovili United States Institute for Environmental Conflict Resolution https://www.udall.gov/OurPrograms/Institute/Institute.aspx. Dobre izkušnje so se prenesle tudi v Evropo, kjer je mediacija na področju urejanja prostora/varstva okolja najbolj razvita v Nemčiji, prakticirajo pa jo tudi v Avstriji, Švici, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V Nemčiji so mediacijo na podlagi več deset uspešno rešenih primerov sistemsko nadgradili v okviru 3-letnega projekta, v okviru katerega so nastale smernice za razvoj in temeljni standardi mediacije na tem področju, vzpostavilo se je združenje za okoljsko mediacijo – Förderverein Mediation im öffentlichen Bereich http://www.umweltmediation.info/
Okoljska ali zelena mediacija morda ni najboljši termin, ker se nanaša zgolj na okolje. Na samem področju varstva okolja sicer prihaja do konfliktov okoljevarstvenih režimov, ampak ta so na polju varovanja in se lažje uskladijo. Resnejši so konflikti, v katerih so zaradi drugih interesov (investitorjev, prebivalcev, občine, …) varovane dobrine ogrožene. Do teh pa prihaja na polju urejanja prostora ali ožje prostorskega načrtovanja. Mirno lahko rečemo, da je prostorsko prostorsko načrtovanje dejansko najmočnejše orodje varstva okolja. Ker pa je prostorsko načrtovanje proces usklajevanja interesov različnih deležnikov, je najbolj smiselno, da ta proces teče dobro in pošteno. Mediacija pa je odličen ključ do participacije vseh interesnih skupin – ne samo formalne participacije, ampak dejanske, kjer deležniki slišijo eden drugega. Zato je pravo mesto okoljske ali zelene mediacije dejansko v okviru procesov urejanja prostora.
V Sloveniji mediacijo kot miren način reševanja sporov najbolj poznamo zaradi tovrstnega reševanja sporov, ki so že na sodišču, ostale mediacije je manj. Največ se je ljudje poslužujejo v individualnih sporih. Se je pa mediacija zelo dobro razvila tudi na področju zdravstva, kjer je Združenje za zdravstvene zavode vzpodbudilo razvoj izobraževanj in usposabljanj mediatorjev za to področje in prispevalo tudi k nastanku nekaj mediacijskih centrov znotraj zdravstva. Na izobraževanju, ki ga je organizirala Mreža za prostor, so bile tako poleg potreb področja urejanja prostora, predvsem po preventivni mediaciji, predstavljene dobre izkušnje postavljanja sistema upravljanja/obravnavanja konfliktov na področju zdravstva v Sloveniji. Te izkušnje so nam vsekakor dobrodošle pri razmišljanju o vzpostavitvi podob nega sistema na področju urejanja prostora.
