V Mreži za prostor pozdravljamo nov sistemski zakon na področju upravljanja stvarnega premoženja države in občin, ki bi pripomogel k bolj učinkovitemu upravljanju tega premoženja pod okriljem Ministrstva za javno upravo. Skozi spremljanje prakse razpolaganja s premoženjem države in občin namreč ugotavljamo, da ta pogosto ni usmerjena v zagotavljanje njegove najbolj gospodarne rabe. S tem v zvezi pa smo tudi glede predloga novega zakona izrazili nekatere pomisleke in pripombe.
Predvsem smo izpostavili dejstvo, da neuporaba nepremičnin države in občin povzroča znatno neposredno in posredno škodo obojim, vsaj takšno kot zlorabe pri odsvojitvi ali oddaji nepremičnin. Zato je zelo pomembno, da predlog zakona tudi spodbuja uporabo nepremičnin. K temu pa poleg olajšanja sprememb načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem in zelo koristne možnosti oddaje v občasno uporabo, ki ju podpiramo, sodi tudi čim nižji prag oddaje prostorov v najem, kar je zlasti pomembno v lokalnih skupnostih. Prav zaradi tega odločno podpiramo pripombe in predloge, ki jih je z namenom zmanjšanja administrativnih ovir pri oddajanju v brezplačno rabo podal CNVOS.
V Mreži za prostor si že dlje časa prizadevamo za spodbujanje rabe neuporabljenih prostorov v javni lasti, v ta namen smo lani pripravili tudi analizo z naslovom Začasna raba nepremičnin v javni lasti. Pri tem vidimo začasno rabo le kot eno od orodij za čim bolj učinkovito rabo praznih prostorov v javni lasti.
Ob podpori pripombam, ki jih je podal CNVOS, smo zato predlagali tudi določbo glede začasne rabe, še posebej pa smo poudarili pomen izvajanja načela gospodarnosti, kot je opredeljeno v veljavnem in v novem zakonu. Ministrstvu za javno upravo smo zato predlagali pripravo smernic za izvajanje načela gospodarnosti, ki bi določale merila gospodarnega ravnanja, pragove, nad katerimi je potrebno razmišljate o fleksibilnejših oblikah ravnanja, priporočljive omejitve glede začasne rabe ter usmeritve glede izvajanja postopkov in njihove transparentnosti.
Celotne pripombe Mreže za prostor najdete tukaj.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.