O nas

Mreža za prostor od leta 2009 povezuje nevladne organizacije in lokalne pobude na področju urejanja prostora.

Aktivno si prizadeva za ureditev sodelovanja javnosti in večjo vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud in civilnih iniciativ pri urejanju prostora ter za ureditev statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju urejanja prostora. Razvija vsebinska področja, ki so ključna za urejanje prostora in vlogo NVO v njem.

Mreža je prepoznana kot glavna povezovalka nevladnih organizacij na področju urejanja prostora, kot posledica njenega delovanja se je dvignilo zavedanje o problematiki urejanja prostora v Sloveniji in o obstoju in pomembnosti nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju.

POSLANSTVO

S povezovanjem, ozaveščanjem in strokovno podporo krepimo vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud pri prizadevanjih za trajnostno in vključujoče urejanje prostora.

Glavne dejavnosti mreže so spodbujanje sodelovanja med nevladnimi organizacijami na področju urejanja prostora, zastopanje stališč nevladnih organizacij na tem področju, spremljanje zakonodaje in strateških dokumentov na relevantnih področjih, informiranje članov in širše javnosti o aktualnih temah s področja urejanja prostora, strokovna in pravna podpora članom mreže in drugim nevladnim organizacijam ter lokalnim pobudam, ozaveščanje širše javnosti o trajnostnem urejanju prostora ter organizacija usposabljanj za člane in druge ciljne javnosti. S svojim delovanjem stremi k uveljavitvi trajnostnega in vključujočega urejanja prostora.

VIZIJA IN STRATEŠKE USMERITVE MREŽE 2020 – 2025

Mreža za prostor je prepoznana kot učinkovita povezovalka akterjev za uveljavitev trajnostnega in vključujočega urejanja prostora.

S svojim dosedanjim delovanjem je mreža že dosegla lep del ciljev, ki si jih je zadala v predhodnem strateškem načrtu, ki je obsegal obdobje od 2015-2020. Skozi proces posvetovanja s članicami smo za obdobje 2020 – 2025 oblikovali nove strateške cilje.

PODNEBNI PROGRAM MREŽE ZA PROSTOR

Podnebni program mreže izhaja na eni strani iz strateških ciljev mreže, na drugi pa iz izzivov na presečnem področju urejanja prostora in podnebnih sprememb, ki smo jih identificirali skupa s članicami mreže. Strateške usmeritve za Podnebni program obsegajo 5 usmeritev, od katerih sta prvi dve vsebinski prioriteti celotnega štiriletnega delovanja mreže, preostale tri pa so podporne, a nič manj pomembne za doseganje specifičnih ciljev programa.

Preobraziti prometno politiko

Promet je ključna težava Slovenije na področju zmanjševanja izpustov CO2, saj še vedno narašča v vseh segmentih, naraščanje pa kažejo tudi projekcije. Na področju prometne politike je mreža aktivna že od samega začetka svojega delovanja, izzive povezane s prometno politiko pa so v svojih odzivih pri pripravi Podnebnega programa kot ključne prepoznale tudi članice mreže. Na tem področju se Mreža za prostor in njene članice skupaj z mrežo Plan B za Slovenijo vključuje v delovanje Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) skozi katero bodo tudi potekale vse akcije na področju zagovorništva v povezavi s prometno politiko.

Prometno politiko bomo naslavljali skozi zagovorniške akcije, kjer se bomo osredotočali na področje javnega potniškega prometa in na pereče ukrepe politik na področju cestne infrastrukture. Zagovorniške akcije bodo podprte z analizami javnih politik. Ob tem želimo dvigniti ozaveščenost ciljnih javnosti glede potreb po preobrazbi prometne politike in podpreti razvoj KTPP.

Okrepiti upravljanje z zelenimi površinami

Zelene površine so ključnega pomena z vidika prilagajanja na podnebne spremembe v naseljih in urbanih območjih in se ob obvladovanju vode kažejo kot področje, ki zahteva strateško obravnavo. Mreža je v preteklosti že izpostavila vrsto težav, ki se pri nas pojavljajo v zvezi z upravljanjem javnih zelenih površin in širše zelene infrastrukture, med njimi v javnosti največkrat izstopajo težave pri ravnanju z drevjem, ki pa še zdaleč niso edine. Področje so izpostavile kot prednostno tudi članice mreže v procesu priprave Podnebnega programa.

Urejanje zelenih površin je za zagovorništvo zahtevno, saj področje v Sloveniji ni enotno regulirano. V okviru mreže želimo zagovorniške akcije povezati predvsem z javnim komuniciranjem in pritiskom prek javnosti. V ta namen bo opravljena tudi analiza odnosa javnosti do zelenih površin in analizo tujih virov ekonomskih koristi zelenih površin.

Prilagoditi načrtovanje

V procesih urejanja prostora je vloga strokovnjakov – načrtovalcev ključna. Gre za arhitekte, urbaniste, prostorske načrtovalce, prometne načrtovalce, krajinske arhitekte in podobne profile, ki skozi formalno izobrazbo še niso mogli pridobiti ključnih znanj v zvezi z načrtovanjem za podnebne spremembe, saj takrat ustrezna znanja še niso prodrla iz znanstvenih krogov. Nastopajo v različnih vlogah, kot projektanti, kot nosilci urejanja prostora, kot javni ali kot zasebni naročniki. Danes je podnebnim spremembam prilagojeno načrtovanje v mnogih državah že del prevladujoče doktrine načrtovanja, pri nas pa na tem področju zaenkrat še ni opaznih premikov.

V ta namen bomo izvedli 3-dnevni izobraževalni program, namenjen vsem strokovnjakom, ki se pris svojem delu srečujejo z načrtovanjem prostorskih ureditev, pripravili katalog dobrih praks z relevantnih področij na preseku med podnebno politiko in urejanjem prostora. Ob tem bomo organizirali seminarje o trajnostnem urejanju prostora za predstavnike NVO in civilno družbo in angažirali strokovnjake z različnih področjih, povezanih s podnebnimi spremembami, ki bodo na voljo za svetovanje NVO.

Opolnomočiti skupnosti

Zlasti za prilagajanje na podnebne spremembe, pa tudi za spremembe navad, potrebne za blaženje, so ključne povezane in aktivne lokalne skupnosti. Mreža za prostor zato že prek 10 let vztraja pri vključujočem urejanju prostora, pred 5 leti pa je izpostavila tudi pomen skupnostnih praks v urejanju prostora. Aktivnosti za opolnomočenje skupnosti nadaljujemo na več ravneh, lokalni in državni ravni tokrat dodajamo tudi raven EU.

V okviru te aktivnosti bomo sodelovali z občinami, kjer se bomo posvetili promociji konkretnih mehanizmov podpore lokalnim NVO in krepitvi lokalnih skupnosti, kot so skupnostni skladi, pisarne za prenovo in nenazadnje participativni proračuni. V času slovenskega predsedovanja EU se bomo osredotočili na poudarjanje vloge civilne družbe in NVO pri izvajanju Urbane agende EU in pri medsektorskem sodelovanju za izvajanje podnebne politike. Ob tem si bomo prizadevali tudi, da se dobra praksa programa URBACT, ki da velik poudarek na izmenjavi izkušenj, ozaveščanju ter krepitvi znanj in sposobnosti, prenese na nacionalno raven.

Vzpostaviti podporno okolje

Ključni namen Mreže za prostor je vzpostavljanje podpornega okolja za NVO na področju trajnostnega in vključujočega urejanja prostora. To obsega tako podporo članicam z vidika znanj in izkušenj, skupen zagovorniški servis, komunikacijsko podporo, ta projekt pa omogoča tudi podporo članicam pri razvoju in izvajanju lastnih projektov, še posebej skupnih projektov z drugimi članicami.

Z namenom dviga razumevanja podnebne politike in s tem zmožnosti za konstruktivno sodelovanje pri njenih prizadevanjih bomo organizirali sklop usposabljanj za članice mreže in druge NVO. Izvedli bomo tudi Idejne zajtrke in nato podprli izvedbo projektov, ki bodo izbrani po predstavitvi na dogodku. Ob tem bomo aktivno nagovarjali potencialne financerje, s katerimi bomo iskali skupne cilje delovanja in možnost financiranje mreže in njenih članic ter iskali možnosti financiranja s strani mednarodnih fundacij.

AKTIVNOSTI MREŽE

Podnebna izobraževanja za nevladne organizacije na temo podnebnih sprememb in seminarji o trajnostnem urejanju prostora.
Nabor podnebnih mentorjev z različnih področij, povezanih s podnebnimi spremembami, ki so na voljo za svetovanja drugim nevladnim organizacijam.
Strokovno in pravno svetovanje članom ter drugim nevladnim organizacijam in lokalnim pobudam.
Spremljanje in odzivanje na javne politike, zlasti na dokumente v javni razpravi, ki so pomembne za doseganje podnebnih ciljev.
Oblikovanje sprememb predpisov, izhajajoč iz sprotnega dela članic.
Analize javnih politik za potrebe izvedbe zagovorniških akcij in izvedba zagovorniških akcij, ki se navezujejo na cilje podnebnega programa.
Usposabljanja in mentorstvo za zagovorništvo na področju urejanja prostora in podnebnih sprememb za nevladne organizacije.
Posveti Zbori za prostor z namenom medsektorskega naslavljanja podnebnih izzivov.
Sodelovanje z drugimi vsebinski mrežami s prizadevanji za medsektorsko povezovanje.
Sodelovanje z občinami in promocija mehanizmov podpore lokalnim nevladnih organizacij in krepitve lokalnih skupnosti.
Promocija vloge nevladnih organizacij in civilne družne na področju urbanega razvoja in teritorialne kohezije v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji in oblikovanja nove kohezijske politike.
Sodelovanje s potencialnimi financerji v sektorju države za možnost nadaljnjega financiranja aktivnosti podnebnih programov mreže in njenih članic in pregled možnosti pridobivanja donacij s strani zasebnih fundacij in posameznikov.
Pop up dogodki za izmenjavo izkušenj in znanj članic mreže.
Idejni zajtrki, dogodki za izbiro projektov člani, ki jih bo podprla mreža in podpora pri izvedbi.
Krepitev delovanja v javnem interesu z izpostavljanjem pomena statusa delovanja v javnem interesu na področjih prostora in prometa.
Dogodki za mlade, s katerimi bomo naslovili pomankanje informacij, ki jih dijaki prejemajo v zvezi s podnebnimi spremembami.
izvedba Podnebne šole za urbaniste, izobraževalnega progama za strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z načrtovanjem prostorskih ureditev.
Organizacija nacionalnih dogodkov na temo podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

STORITVE MREŽE

brezplačno strokovno svetovanje s področja urejanja prostora, ki je na voljo nevladnim organizacijam preko podnebnih mentorjev in koordinatorja mreže;
brezplačno pravno svetovanje s področja varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora in prostorskega načrtovanja v okviru Zelene svetovalnice. Ta je na voljo nevladnim organizacijam, izvaja ga Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, kontakt (01) 521 18 88 ali pic@pic.si.

ČLANICE

Mreža za prostor ima trenutno 27 članic. 16 članic ima priznan status delovanja v javnem interesu na vsaj enem vsebinskem področju.

PRETEKLI PROJEKTI

Avgust 2009 – oktober 2010, projekt sofinanciran v okviru javnega razpisa Ministrstva za javno upravo za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni, delno financirano s strani Evropske unije, Evropskega socialnega sklada.
November 2010 – september 2012, projekt sofinanciran v okviru javnega razpisa Ministrstva za javno upravo za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2010-2012, delno financirano s strani Evropske unije, Evropskega socialnega sklada.
December 2012 – maj 2014, projekt sofinanciran v okviru javnega razpisa Ministrstva za pravosodje in javno upravo za spodbujanje nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012-2014, delno financirano s strani Evropske unije, Evropskega socialnega sklada.
September 2014 – september 2015, projekt sofinanciran v okviru javnega razpisa Ministrstva za javno upravo za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2014-2015, delno financirano s strani Evropske unije, Evropskega socialnega sklada.
November 2015 – september 2019, projekt sofinanciran v okviru javnega razpisa za krepitev zmogljivosti NVO za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev 2015-2019, sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo.
Maj 2020 – maj 2024, projekt sofinanciran v okviru javnega razpisa NVO19 za sofinanciranje podnebnih programov vsebinskih mrež nevladnih organizacij za področje varstva okolja in urejanja prostora, financiranega s strani Eko sklada in Ministrstva za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada.