Za nami je prvi seminar iz serije Trajnostno urejanje prostora. Njegov namen je bil zbuditi interes slušateljev za sodelovanje v procesih urejanja prostora in opozoriti na to, kako zelo dolgi so procesi uresničevanja splošno prepoznanih in javno nadvse pomembnih politik v urejanju prostora, še posebno kadar to zahteva spremembe utečenih praks našega načina življenja in spremembe razmerij moči kot je to potrebno v primeru ciljev trajnostnega razvoja.
Sporočilo prvega seminarja je, da koncept trajnostnega razvoja že petdeset let sorazmerno neučinkovito nagovarja razvito družbo, da mora spremeniti odločanje o razvoju na način, da bo bolj odgovorno do okolja in družbe, da bo hkrati z ekonomskim razvojem zagotovila tudi dolgoročno vzdržno ravnanje z naravnimi viri in večjo družbeno enakost in pravičnost. Za pospešitev uresničevanja teh namer je nujno potrebno tudi, da svojo vlogo v sistemu odločanja iščemo vsi, ki smo kakorkoli opolnomočeni in zainteresirani za dosego teh ciljev.
Za urejanje prostora je koncept trajnostnega razvoja pomemben, ker opozarja na to, da je pomen družbenih in okoljskih vidikov razvoja ključen za človekovo preživetje. To zahteva, da vsak poseg in delovanje človeka v prostoru dosledno presojamo z vidika učinkov na družbeni, okoljski in ekonomski razvoj ter da družbeni in okoljski razvoj nikoli nista podrejena ekonomskemu. Koncept trajnosti izpostavlja pomen celovitega načrtovanja in upravljanja prostora in si prizadeva za medgeneracijsko odgovornost in za čez sektorsko in čezmejno ukrepanje in povezovanje. Koncept zato preusmerja pozornost od projektnega k strateškemu načrtovanju, ki temelji na skupnih vizijah in zavezah ter povečuje pomen javnih prostorskih politik na račun zamejevanja posamičnih interesov in zasebnih pobud v prostoru.
Podnebne spremembe se s konceptom trajnostnega razvoja ujemajo v tem, da tudi njih povezujemo z vplivi dejavnosti človeka na okolje in da poudarjajo pomen koncepta trajnostnega razvoja, ker dodatno opozarjajo družbo na veliko ranljivost naravnega okolja in človeka. Za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe so med drugim potrebne zelo podobne spremembe v navadah in odnosu do narave in okolja kot za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Če pogledamo samo na primer mobilnosti vidimo, da sta z vidika ciljev trajnostnega razvoja ključna preusmeritev na aktivno mobilnost in javni potniški promet, ki hkrati zagotavljata znižanje ogljičnega odtisa, okoljskih obremenitev z negativnimi vplivi avtomobilskega prometa in fosilnih goriv ter izboljšanje javnega zdravja in kakovosti bivanja. Trajnostna mobilnost zahteva preurejanje prometnega in javnega prostora, ki z dobrim urbanističnim in izvedbenim načrtovanjem postane hkrati privlačen za pešce in kolesarje in odporen na podnebne spremembe.
V predavanju je Maja Simoneti z IPoP-a predstavila celovit pogled na povezave med konceptom trajnostnega razvoja, urejanjem prostora in podnebnimi spremembami, osvetlila je širok časovni in vsebinski okvir ter izpostavila kontekste urejanja prostora, ki običajno radi uhajajo iz naših misli ob soočanju z aktualnimi vprašanji in problemi, je pa njihovo sidranje v naši zavesti lahko zelo koristno, ko načrtujemo delovanje in se vključujemo v procese urejanja prostora.
Seminarji so namenjeni članicam Mreže za prostor in drugim, ki jih zanima poglobiti svoje znanje o trajnostnem urejanju prostora. Seminarji so del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.
