Čeprav prostorsko načrtovanje ne podlega ureditvi Evropske unije neposredno, saj za prostorsko načrtovanje ni sprejetih direktiv, pa zelo vpliva posredno preko svojih okoljskih predpisov, predvsem sistemskih oziroma horizontalnih. Eden takih je Direktiva 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (v nadaljevanju: PVO direktiva), ki je leta 2014 doživela pomembne spremembe s sprejemom Direktive 2014/52/EU o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (v nadaljevanju: nova PVO direktiva). Slednje Slovenija še ni prenesla v svoj pravni red, mora pa to storiti do 16.5.2017.
Ob tem, da je prostorsko načrtovanje pravzaprav glavno orodje varstva okolja in sta zaradi tega področji neločljivo povezani, nova PVO direktiva prinaša večjo pomembnost varovanja kulturne krajine. Dosedanja ureditev je določala le, da mora biti v procesu presoje vplivov na okolje identificiran, opisan in ocenjen vpliv na »kulturno dediščino«, sedaj pa nova direktiva PVO zahteva tudi presojo vpliva vizualnega učinka projektov v smislu spremembe vizualne podobe krajine in urbanega območja. Tako določa:
- Za varovanje in spodbujanje kulturne dediščine ter urbanih zgodovinskih krajev in krajine, ki so sestavni deli kulturne raznolikosti, so lahko uporabni opredelitve in načela, razviti zlasti v Evropski konvenciji o varstvu arheološke dediščine z dne 6. maja 1969, Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine z dne 3. oktobra 1985, Evropski konvenciji o krajini z dne 20. oktobra 2000 in Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo z dne 27. oktobra 2005. Za boljšo ohranitev zgodovinske in kulturne dediščine in krajine, je pomembno obravnavanje vidnih učinkov projektov v presojah vpliva na okolje, in sicer sprememb izgleda ali podobe grajene ali naravne krajine in urbanih območij (16. ročka preambule).
- Presoja vplivov na okolje na primeren način in glede na vsak posamezen primer opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne pomembne vplive projekta med drugim tudi na materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino (3. člen).
- Opis dejavnikov iz 3. člena, na katere bo projekt verjetno pomembno vplival vključuje: prebivalstvo, zdravje ljudi, biotska raznovrstnost (na primer živalstvo in rastlinstvo), zemljišče (na primer izkoriščeno zemljišče), prst (na primer organske snovi, erozija, zbijanje tal, pozidava), voda (na primer hidromorfološke spremembe, količina in kakovost), zrak, podnebje (na primer emisije toplogrednih plinov, vplivi, povezani s prilagajanjem), materialna sredstva, kulturna dediščina, vključno z arhitekturnimi in arheološkimi vidiki, in krajina (priloga IV, točka 4).
Veljavni Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) v 51. členu določa, da se v postopku presoje vplivov na okolje ugotovijo in ocenijo dolgoročni, kratkoročni, posredni ali neposredni vplivi nameravanega posega v okolje na človeka, tla, vodo, zrak, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, podnebje in krajino, pa tudi na človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino, ter njihova medsebojna razmerja.
Poleg tega pa je potrebno glede varstva kulturne dediščine pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (28. do 31. člen), ki je med drugim potrebno tudi za posege v registrirano nepremično dediščino ali v enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski akt. Po tem zakonu je varovana tudi »zamejena« kulturna krajina, vpisana v poseben register (nepremična dediščina, ki je odprt prostor z naravnimi in ustvarjenimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in uporabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti – 3. in 9. člen).
V bodoče bo torej predmet presoje vplivov na okolje tudi krajina. Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja imajo možnost pritožbe na odločitev ARSO, da postopek presoje vplivov ni potreben (5. odstavek 51a. člena ZVO-1), v primeru, ko pa se presoja izvede pa imajo možnost sodelovanja v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja (2. in 3. odstavek 64. člena ZVO-1).
