“Kje ti je letos prevroče v Ljubljani?”
Vroče točke v 1 minuti označi na spletnem zemljevidu.
Vsi, ki za dnevne opravke uporabljajo kolo ali hodijo peš, vedo, da poleti ljubljanske ulice postanejo zelo vroče in da se je nekaterim delom mesta takrat bolje izogniti. To je lahko trg brez sence, dolga ulica brez dreves ali križišče kjer se zaradi gostega prometa ozračje še bolj pregreva. Vozniki avtomobilov tega niti ne opazijo, pešci ali kolesarji pa točno vedo, kje je prevroče. Zato letos prebivalce Ljubljane vabimo, da na spletni zemljevid vnesejo lokacije, ki jih sami zaznavajo kot najbolj vroče. Za lokacijo, ki bo največkrat vnešena, bo prostoRož pripravil nabor ukrepov za ohlajanje območja, ki jih bo ob zaključku projekta predstavil mestnim odločevalcem.
Pregrevanje mest in dvig temperatur je ena izmed prvih posledic podnebnih sprememb, ki jih občutijo prebivalci. Ljubljano in druga slovenska mesta je potrebno urejati tako, da bodo odporna na posledice podnebnih sprememb in višje temperature. Z ukrepi, kot so več mestnega zelenja in vodnih površin, zmanjševanje avtomobilskega prometa, uporaba pravilnih talnih tlakov, zelene strehe in manjše število parkirišč, bi lahko omilili pojav urbanega toplotnega otoka. Z uvajanjem enostavnih in cenovno ugodnih ukrepov na najbolj vročih točkah v mestu, bi lahko v poletnih mesecih zmanjšali segrevanje na najbolj kritičnih mikrolokacijah.
Projekt Vroče točke neprofitnega studia prostoRož je eden izmed treh izbranih projektov Podnebnega programa Mreže za prostor. Članice Mreže za prostor smo na Idejnem zajtrku, 10. julija, prisluhnile projektnim predlogom naših sočlanic na temo urejanja prostora in podnebnih sprememb. Slišali smo več zanimivih predstavitev, o predlogih razpravljali in na koncu zanje glasovali. Za uresničitev so bili nato izbrani trije projekti, ki so prejeli največ glasov – “Vroče točke, hladne ulice”, “Diskurz o uporabi mariborskih dvorišč in njihovi potenciali” in “Zasaditev Miyawaki gozda na degradiranjem zemljišču v Mariboru”. Projekt sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
Avtor naslovne grafike: studio Ljudje
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.