Mreža za prostor je pretekli teden v fokus postavila novosti in izzive v urejanju prostora
Na področju urejanja prostora se v zadnjem času dogajajo velike spremembe. Nova prostorska zakonodaja, začasna raba praznih prostorov, ravnanje z mestnimi drevesi in novi načini financiranja nevladnih organizacij, ki delujejo na področju prostora, so bili tema štirih strokovnih dogodkov, ki jih je pretekli teden organizirala Mreža za prostor.
Nova zakonodaja daje vzvode za boljše varovanje javnega interesa
Največja novost za nevladne organizacije je v letu 2018 zagotovo nova prostorska zakonodaja. Ta nevladnim organizacijam in civilnim iniciativam daje dobrodošle nove vzvode za vključevanje v postopke prostorskega načrtovanja. Organi so bolj zavezani k zgodnjemu in učinkovitemu vključevanju javnosti. Razširil se je krog možnih udeležencev v postopkih (poleg javnosti in nevladnih organizacij so upravičenci tudi civilne iniciative), vzpostavilo se je učinkovitejše pravno varstvo v zvezi s prostorskim načrtovanjem in dovoljevanjem graditve. Ker se pravna sredstva uporabljajo ob koncu postopkov, se bo morala država tem bolj zavedati, da je dolžna zagotoviti, da tisti, ki v skladu z Aarhuško konvencijo uresničujejo pravico do pravnih sredstev, zaradi tega ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani.
Mesta potrebujejo več dreves in manj praznih prostorov
Do podobnih izzivov prihaja tudi na področjih, ki so navidez manj ključna, a pomembno vplivajo na kakovost življenja v mestih. Tako so se glede ravnanja z drevjem v urbanem okolju, ki zadnja leta pogosto razburja prebivalce v majhnih in večjih mestih, predstavniki občin, različnih strok, javnosti in ministrstva za okolje in prostor strinjali, da za boljše ravnanje z drevjem v slovenskih občinah potrebujemo tako zavezujoče pravne rešitve kot bolj ozaveščeno javnost.
Druga takšna tema je začasna raba praznih prostorov. Nova prostorska zakonodaja jo sistemsko podpira in določa kot enega od ukrepov racionalne rabe prostora. Omogoča, da bo možna na območjih, kjer sicer načrti predvidevajo drugo rabo, ki pa se še ne realizira. Od zdaj bo sprememba namembnosti podprta skozi postopek lokacijske preveritve in možna bo tudi drugačna začasna raba, kot jo predvidevajo načrti. To bi ob ustrezni uveljavitvi omogočilo začasno rabo mnogih praznih degradiranih prostorov, tudi tistih, ki se nahajajo v dolgotrajnih stečajnih postopkih. S tem pa je povezanih nekaj administrativnega dela in tudi stroškov, zato je pomembno, da začasno rabo aktivno spodbujajo občine in jo razvijajo v partnerstvu z lokalnimi nevladnimi organizacijami in iniciativami.
Sodelovanje med nevladniki in javno upravo naj postane rutina
Pogovori o financiranju nevladnih organizacij so pokazali, da predstavniki države in nevladnih organizacij še ne delujejo dovolj usklajeno. V Sloveniji obstaja zelo malo prostorskih nevladnih organizacij, še manj je takšnih, ki si uspešno zagotavljajo financiranje za nemoteno delovanje. Kljub temu, da so tako nevladne organizacije kot tudi financerji – ministrstva, občine in skladi – naklonjeni sodelovanju in izmenjavi informacij, sektor še ni našel uspešnih kanalov za redno, poglobljeno sodelovanje. “Debate preteklega tedna kažejo, da bi tako nevladnim organizacijam kot zaposlenim v javni upravi koristila redna izmenjava informacij, izkušenj in mnenj. Tako eni kot drugi imajo veliko pomembnega znanja o urejanju prostora. Večkrat se morajo srečati, večkrat pogovarjati, in biti bolj radovedni,” po zaključku tedna izobraževalnih in debatnih dogodkov ugotavlja koordinator Mreže za prostor Marko Peterlin.
Dogodki, organizirani v seriji Mrežin fokus, so člane prostorskih nevladnih organizacij izobrazili o novostih na področju načrtovanja prostora. Dogodki, ki predstavljajo uvod v številne strokovne aktivnosti, organizirane v oktobru, Mesecu prostora, so nakazali tudi, kako bi lahko civilna družba, nevladne organizacije in predstavniki javne uprave uspešno sodelovali v prihodnje. Člani Mreže za prostor bodo ministrstvom in občinam predlagali nekatere nove oblike sodelovanja. Od vseh akterjev pa bo odvisno, ali se bo to sodelovanje tudi vzpostavilo.
Nova zloženka Kako do prostora?, ki smo jo predstavili na dogodku Teorija in praksa začasne rabe prostora, v sredo, 26. septembra 2018.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.