Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Lahko nižja cena celo zniža kakovost storitve in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšna je praksa v tujini in kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? O teh in podobnih vprašanjih je včeraj tekel pogovor na sedmem Zboru za prostor, ki sta ga v Pritličju v Ljubljani organizirala društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora.
Uvodni pregled različnih vidikov javnega potniškega prometa in vpliva cene na njegovo uporabo je predstavil novinar Borut Tavčar. Na podlagi domačih in tujih primerov je v zaključku izpostavil potrebo po zagotavljanju proračuna za brezplačen javni prevoz na način, da s številom uporabnikov javnega prevoza rastejo tudi njegovi prihodki. Program lahko namreč uspe, potrebe zrastejo, s tem pa tudi stroški.
V razpravi, ki je sledila, in v kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, prevoznikov, občin, nevladnih organizacij in prometnih načrtovalcev, so bili izpostavljeni različni vidiki, ki vplivajo na uporabo javnega prometa. Prevladovalo je mnenje, da cena prevoza pri tem ni najpomembnejša, bolj pomembni so lahko npr. bližina in pogostnost, pa tudi udobje. Razlike v stališčih so se izpostavile predvsem glede pojmovanja javnega prometa kot javne storitve in posledic, ki jih ima to za način plačevanja storitve. Je bolj pravično plačevanje storitve skozi davke ali pavšalne prispevke ali skozi uporabo?
Proti koncu razprave je bil izpostavljen predvsem vidik skupnih družbenih stroškov različnih oblik prometa, pri čemer daleč največji delež družbenih stroškov prometa prinaša osebni motorni promet. Bolj kot način plačevanja javnega prometa je torej pomembno, da se način plačevanja katerekoli oblike prometa vsaj približa stroškom, ki jih povzroča. Če bi to načelo dosledno obveljalo, bi postala vožnja z osebnim avtomobilom bistveno dražja in manj privlačna od javnega prometa, kolesarjenja in hoje.
Delež dotacij v skupnih dohodkih izvajalca javne službe javnega mestnega prevoza. Vir: letna poročila podjetij LPP d.o.o., Marprom d.o.o. in Avrigo d.o.o. za leto 2016
Kaj so Zbori za prostor?
V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov imenovanih Zbori za prostor, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Namen je predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.