Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod Kamnik–Visoko
Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za daljnovod 2 110 kV Kamnik–Visoko.
Priprava DPN je potekala skladno z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP).
Načrtovani daljnovod bo ojačal 110 kV del distribucijskega omrežja električne energije ter s tem zagotovil ustrezno osnovno in rezervno napajanje na območju Kamnika, Brnika in Cerkelj na Gorenjskem. Zagotovil bo osnovno in rezervno napajanje za novo Razdelilno transformatorsko postajo (RTP) Brnik, ki jo je treba zgraditi zaradi izdatnega naraščanja odjema na območju letališča Brnik, hkrati pa je omenjeni daljnovod že sedaj nujno potreben za zagotovitev ustreznega rezervnega napajanja obstoječih RTP Kamnik in RTP Domžale ter za novo RTP Mengeš na območju Elektro Ljubljana. Na območju naštetih RTP se v bližnji prihodnosti pričakuje obremenitve krepko preko 100 MW in brez predvidenega daljnovoda 2 x 110 kV Kamnik–Visoko celotno področje ne bi imelo zagotovljenega ustreznega napajanja.
Načrtovane ureditve so v občinah Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Šenčur in obsegajo območje za umeščanje daljnovoda ter vseh potrebnih pripadajočih funkcionalnih objektov v skupni dolžini približno 18 km.
V postopku sprejema DPN sta bila izvedena postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO) v skladu z ZUPUDPP in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. V postopku CPVO je bila ugotovljena sprejemljivost vplivov predloga najustreznejše variante in aprila 2014 pridobljena odločba o vplivu izvedbe plana na okolje, v postopku PVO pa je bila ugotovljena sprejemljivost DPN na okolje in decembra 2017 pridobljeno okoljevarstveno soglasje.
Poročilo o izvedbi akcijskega načrta za jedrsko varnost, Poročilo o misiji ter Akcijski načrt po misiji
Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvedbi akcijskega načrta sEPREV 2016 (simulirana misija »Emergency Preparedness Review«), ter s poročilom misije EPREV (»Emergency Preparedness Review«), ki so ga opravili strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA).
Vlada se je seznanila tudi z Akcijskim načrtom po misiji EPREV in naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog iz tega. Vlada je naložila Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV), da o izvedbi Akcijskega načrta po misiji EPREV poroča vladi najkasneje do 31. 1. 2020.
Slovenija je najmanjša jedrska država na svetu. Ne glede na to mora zagotavljati enako pripravljenost na jedrsko nesrečo kot večje države, saj ima jedrska nesreča katastrofalne posledice velikih razsežnosti. Jedrsko varnost je treba jemati skrajno resno, kar potrjujejo strogi predpisi in mednarodni standardi.
Del zagotavljanja ustrezne jedrske varnosti je tudi pripravljenost na ukrepanje v primeru jedrske nesreče. Izmed vseh nesreč je jedrska najbolj zahtevna in obsežna, saj nevarnost prihaja iz zelo kompleksnega objekta, ionizirajoče sevanje vzbuja strah, posledice so nepredstavljive z obsežnimi območji, kjer ni možno bivati (lahko tudi pretežni del Slovenije), z dolgotrajnimi napori sanacije.
V Sloveniji je odziv na jedrsko nesrečo načrtovan na vseh ravneh, tudi na državni ravni. Vključena je večina ministrstev. Svetovalno vlogo ima URSJV, odločitve pa sprejema Poveljnik Civilne zaščite RS. Ukrepe se izvaja na regijski in lokalni ravni. V vsakem primeru je vključena tudi bližnja in širša mednarodna skupnost.
Ukrepanje določa Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči s podrejenimi regijskimi načrti in načrti dejavnosti ministrstev. Ukrepanje se redno vadi v vajami različnega obsega. Pripravljenost na državni ravni koordinira Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči.
Vodilno vlogo za zagotavljanje visoke jedrske varnosti na mednarodni ravni ima IAEA s sedežem na Dunaju. Eden od mehanizmov IAEA so tudi pregledovalne misije, ki jih države lahko povabijo, da izvedejo neodvisni pregled stanja za specifično področje jedrske varnosti. Ena od takšnih misij je tudi EPREV za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče, ki jo je Slovenija povabila in je bila izvedena med 5. in 16. novembrom 2017.
Misija je med pregledom na splošno pohvalila pripravljenost Slovenije na jedrske in radiološke nesreče ter med drugim izpostavila odlično sodelovanje vseh deležnikov in organizacij, vključenih v odziv. Izpostavila je tudi tri dobre prakse, ki bodo služile kot pomoč na boljšo pripravljenost tudi drugim državam. Poleg spletne platforme za komunikacijo in koordinacijo zaščitnih ukrepov ter sistema GIS, ki centre za obveščanje avtomatsko opozarja na prisotnost najbolj nevarnih virov sevanja na lokaciji morebitne intervencije, je bila kot dobra praksa izpostavljena tudi tako imenovana simulirana misija EPREV (sEPREV), na podlagi katere je vlada vsem deležnikom že v začetku leta 2017 naložila določene akcije za izboljšanje pripravljenosti na tem področju.
Poleg dobrih praks je misija EPREV prepoznala tudi več področij, kjer so na podlagi mednarodnih standardov možne večje ali manjše izboljšave. Misija je tako v svojem poročilu izpostavila 19 priporočil, ki obravnavajo ključne vidike, kadar posamezne zahteve mednarodnih standardov niso izpolnjene ter 12 predlogov, ki predstavljajo priložnost za nadaljnji napredek in učinkovitejše izvajanje na področjih, kjer so zahteve standardov deloma ali v celoti izpolnjene.
Na podlagi priporočil in predlogov misije je vlada sprejela Akcijski načrt po misiji EPREV, ki vsebuje ugotovitve in priporočila oz. predloge misije, ključne potrebne izboljšave (akcije), nosilce nalog in sodelujoče ter roke za izvedbo. Vse potrebne akcije naj bi se izvedle do konca leta 2019. Z izvedbo akcijskega načrta se bo v Sloveniji izboljšala pripravljenost na jedrske in radiološke nesreče, obenem pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za t.i. pregledovalno misijo EPREV, ki bo čez nekaj let pregledala napredek na tem področju ter na novo ocenila pripravljenost naše države na jedrsko in radiološko nesrečo po izvedenih izboljšavah in spremembah.
Aneks h koncesijski pogodbi v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine za potrebe kopališča LifeClass Portorož
Vlada RS je sprejela sklep za sklenitev aneksa št. 2 h koncesijski pogodbi v zvezi z rabo termalne vode iz vrtine HV-1/94 za potrebe kopališča LifeClass Portorož.
Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Z aneksom št. 2 vlada potrdi spremenjene koordinate vrtine HV-1/94. Vlada je 1. 3. 2018 izdala Uredbo o spremembi Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe kopališča LifeClass Portorož iz vrtine HV-1/94, s katero so bile spremenjene koordinate vrtine HV-1/94. Zaradi navedene spremembe uredbe je s koncesionarjem posledično treba skleniti aneks k pogodbi.
Aneks h koncesijski pogodbi v zvezi z rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko iz izvira Furlanove toplice
Vlada RS je sprejela sklep za sklenitev aneksa št. 2 h koncesijski pogodbi v zvezi z rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko proizvodno podjetje, storitve in trgovina, d. o. o., Vrhnika, iz izvira Furlanove toplice in vrtine Ft-1/81.
Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Z aneksom vlada potrdi spremenjene koordinate vrtine in zmanjšano količino termalne vode skladno z vlogo koncesionarja, kot je določeno v Uredbi o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe ogrevanja objektov družbe Siliko d. o. o. iz izvira Furlanove toplice in vrtine Ft-1/81, ki jo je Vlada RS izdala 1. 3. 2018.
Odgovor na poziv Združenja etažnih lastnikov Slovenije za zaščito etažnih lastnikov v primeru stečaja družbe Atrij Celje
Vlada RS je sprejela odgovor na poziv Združenja etažnih lastnikov Slovenije (ZELS) za zaščito etažnih lastnikov v primeru stečaja družbe Atrij Celje, upravljanje in promet z nepremičninami d. o. o., in drugih.
Vlada pojasnjuje, da Stanovanjski zakon (SZ- 1) etažnim lastnikom daje možnost izbire glede načina upravljanja. Etažni lastniki se lahko upravljajo sami, če ustanovijo skupnost lastnikov, ki je pravna oseba. V tem primeru lastniki sami zbirajo in nadzirajo sredstva na svojih računih, tako sredstva rezervnega sklada kot ostala sredstva, potrebna za upravljanje stavbe.
Očitek, da države za morebitno oškodovanje etažnih lastnikov ne skrbi, ker ji ni treba skrbeti za dolgoročne investicije v stavbi in vplačevati v rezervni sklad stavbe, ne drži. Država ali katerikoli drug javni subjekt ima kot etažni lastnik popolnoma enake obveznosti glede vzdrževanja stavbe. Če se javni subjekt odloči za ustanovitev ločenega rezervnega sklada za svoja stanovanja, mora v proračunu rezervirati sredstva za namene rezervnega sklada in v primeru vzdrževalnih del poravnati račun v višini njegovega deleža. SZ-1 eksplicitno določa, da se tudi za lastnike, ki oblikujejo ločene rezervne sklade smiselno uporabljajo določbe stanovanjskega zakona, ki sicer urejajo rezervni sklad .V primeru prodaje posameznega dela mora javni subjekt sredstva rezervnega sklada nakazati na račun rezervnega sklada stavbe, saj gre za skupno premoženje.
Rezervni skladi, vzpostavljeni v skladu s Stvarnopravnim zakonikom in SZ-1, glede na definicijo po Zakonu o sistemu jamstva za vloge (ZSJV) nedvomno spadajo med skrbniške račune. Za njih je jamstvo urejeno v ZSJV, ki določa, da se »sredstva na skrbniškem računu, s katerimi na podlagi predpisa razpolaga določena oseba kot zastopnik ali upravitelj za račun skupnosti, ki je vzpostavljena na podlagi predpisa, in nima samostojne pravne osebnosti, ne glede na prejšnji odstavek, štejejo kot terjatev skupnosti do višine kritja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona«.
V primeru vloge, ki jo vloži upravnik večstanovanjske stavbe iz sredstev rezervnega sklada, so torej predmet jamstva po ZSJV zgolj sredstva do višine 100.000 EUR. V primeru, da ima upravnik pri isti banki odprtih več skrbniških računov rezervnega sklada za (različne) skupnosti etažnih lastnikov, je vsak izmed njih zajamčen kot samostojna vloga in sicer do višine 100.000 EUR. Sredstva na omenjenih računih se ne štejejo kot (lastna) vloga upravnika in se ne prištevajo k njegovim drugim (lastnim) sredstvom.
Vlada pojasnjuje tudi, da pravila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki urejajo postopke zaradi insolventnosti, stečajnemu upravitelju in sodišču ne nalagajo posebne dolžnosti osebnega obveščanja upnikov o tem, da se je nad njihovim dolžnikom začel stečajni postopek in da morajo upniki svoje terjatve pred pretnjo prekluzije pravočasno prijaviti pri sodišču, ki vodi postopek.
Če so bila sredstva rezervnega sklada neupravičeno odtujena s strani oseb, ki jim je upravljanje rezervnega sklada zaupano, vlada meni, da bi ta ravnanja lahko izpolnjevala zakonske znake kaznivega dejanja zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po Kazenskem zakoniku.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je pristojno za stanovanjsko področje, je že večkrat sprejelo predstavnike ZELS, kot tudi predstavnike ostalih organiziranih etažnih lastnikov, ki so tako lahko neposredno predstavili svoja stališča. MOP se na predloge etažnih lastnikov tudi pisno odziva. Organizirana združenja etažnih lastnikov so bila povabljena na predstavitev izhodišč za prenovo stanovanjske zakonodaje, ki jih je pripravil Inštitut za primerjalno pravo in ki so javno dostopna na spletnih straneh MOP.
Skladno z usmeritvami sprejete Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 bo MOP pripravil osnutek novega stanovanjskega zakona. V okviru priprav nove stanovanjske zakonodaje se bo v največji možni meri upoštevalo predloge tako strokovne kot širše javnosti, zlasti etažnih lastnikov, ki se jih stanovanjska problematika, oziroma upravljanje najbolj dotika. Etažni lastniki bodo lahko aktivno sodelovali pri pripravi nove stanovanjske zakonodaje, ko bo osnutek novega zakona v javni razpravi. Pri pripravi nove zakonodaje bo posebej skrbno proučena možnost uvedbe obveznih računov rezervnih skladov in računov za obratovalne stroške za vsako večstanovanjsko stavbo posebej, kar bo po našem mnenju, prispevalo k še večji transparentnosti zbiranja in porabe sredstev.
Imenovanje člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS
Vlada RS je izdala odločbo o imenovanju Matjaža Juvančiča, za člana nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada, kot predstavnika upravičencev oziroma uporabnikov storitev sklada. Imenovanje je za mandatno dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja, od 18. 7. 2018 do 17. 7. 2022.
Dosedanjemu članu bo 17. 7. 2018 potekel mandat, zato je Ministrstvo za okolje in prostor za nov mandat kot predstavnika upravičencev oziroma uporabnikov storitev sklada, podalo nov predlog. Matjaž Juvančič izpolnjuje pogoje v skladu z razpisno dokumentacijo za oddajo stanovanja.
Imenovanje članov sveta Geodetskega inštituta Slovenije
Vlada RS je na predlog Ministrstva za okolje in prostor (MOP) za člana Sveta Geodetskega inštituta Slovenije imenovala Vojmira Drašlerja, predstavnika ustanovitelja in dr. Bojana Stoparja, predstavnika univerze za področje geodezije. Imenovanje velja zdnem 26. 4. 2018, do izteka mandata sveta (do 27. 10. 2019) ter mag. Jurija Režka, predstavnika ustanovitelja, z dnem 26. 7. 2018, do izteka mandata sveta (do 27. 10. 2019).
Bojan Stopar je predstojnik oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Vojmir Drašler pa višji svetovalec v Službi za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo. Jurij Režek je bil 24. 7. 2014 že imenovan kot član Sveta GIS, 25. 7. 2018 pa mu poteče mandat, zato je MOP predlagal da ga vlada ponovno imenuje za člana sveta.
* * *
Via:: MOP PR
