Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v uvodnem nagovoru udeležencem poudarila, da si s skupnim ustvarjanjem in udejanjanjem rešitev »želimo podpreti trajnostno kmetijstvo, katerega namen je ujeti učinkovito ravnovesje med komercialnim kmetijstvom in ohranjanjem okolja. Tu smo, da iščemo rešitve za okoljske izzive v kmetijstvu znotraj programa LIFE, ki nam lahko pomaga rešitve udejanjiti ter hitreje stopiti na pot vzdržnega kmetijstva«. Na slovenskem podeželju je kmetijstvo tista dejavnost, ki določa rabo tal in v večji meri oblikuje podobo kulturne krajine. Podatki statističnega urada kažejo, da se je število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšalo, medtem ko se je kmetijska proizvodnja povečala. Kjer pogoji dopuščajo, postaja kmetijstvo intenzivnejše. S tem pa se večajo tudi pritiski na okolje.
»Ti pritiski se lahko zmanjšajo z uporabo primernih kmetijskih praks, ki omogočajo ohranitev obsega proizvodnje, obenem pa prispevajo k vzdrževanju ali celo izboljšanju ekosistemskih storitev v prostoru. Ekosistemske storitve hkrati predstavljajo neizčrpen vir dodajanja vrednosti, tako v bivanjskem kot tudi v ožjem ekonomskem smislu dodajanja vrednosti tržnim proizvodom in storitvam, ki izhajajo iz kmetijske proizvodnje. K podpori trajnostnim praksam kmetijstva, z vidika vpliva na okolje in s tem doseganju okoljsko vzdržnega kmetijstva, prispeva tudi program LIFE. To je edini evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Program LIFE tako že 26 let podpira projekte, preko katerih se zmanjšujejo negativni učinki na okolje in naravo. Med njimi so številni taki, ki prinašajo realne koristi evropskim kmetom ter vsem deležnikom v kmetijstvu in okolju.«, je še dodala ministrica.
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Tanja Strniša je izpostavila, da se »na MKGP zavedamo, da kmetovanje in oskrba z varno, kakovostno in zdravo hrano kratkoročno in dolgoročno temelji na dobrem stanju okolja in narave. Kmetijska politika v Sloveniji, ki se izvaja v okviru Skupne kmetijske politike EU, spodbuja in izvaja ukrepe, ki pozitivno vplivajo oz. preprečujejo poslabšanje stanja okolja in narave (obvezne zahteve in prostovoljni ukrepi). Morda so ti koraki navzven videti premalo odločni, lahko pa vam zagotovim, da MKGP ni brezbrižen do zadnjih podatkov o stanju vrst.« Državna sekretarka je zaključila z mislijo, da konferenco vidi tudi kot enega od začetnih razmišljanj, kako oblikovati strateški načrt za ukrepe SKP za Slovenijo po letu 2020. »SKP nadaljuje razvoj v smeri bolj trajnostnega kmetijstva in v novi reformi SKP je napovedana nova zelena arhitektura. Oblikovanje novih obveznih zahtev in prostovoljnih ukrepov bo zahtevalo temeljit premislek, ki bo v prihodnje zagotovil troje: razvoj kmetijstva kot gospodarske panoge in s tem primerno dohodkovno raven kmetovalcev; varovanje okolja, narave ter s tem zagotavljanje javnih dobrin, ki jih potrošniki in davkoplačevalci upravičeno pričakujejo; prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe na način, da se zmanjšajo tveganja in škode za okolje in zdravje ljudi in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit in koristen tako za kmetijstvo kot tudi za okolje.«
Predstavnik izvajalske agencije, ki izvaja program LIFE za Evropsko komisijo (EASME) dr. Patrik Kolar pa je povedal, da konferenca simbolično primerno sovpada z današnjim praznovanjem Dneva Evrope, saj je Program LIFE, ki je lani obeleževal 25-letnico, pomembno prispeval k ohranjanju okolja v celotni EU. »Kmetijstvo je najbolj pomembno za pridelavo zdrave in raznolike hrane v EU, vendar mora vedno bolj intenzivno kmetijstvo slediti bolj okoljsko vzdržnim praksam, da bo njegov vpliv na okolje čim manjši«, je povedal dr. Kolar in dodal: »Današnja konferenca v Sloveniji je izjem no pomembna iz treh vsebinskih vidikov, bolj okoljsko vzdržno kmetijstvo, predstavitev že izpeljanih projektov in mreženje, da bi bilo teh projektov v prihodnje še več. Program LIFE se v EU namreč nadaljuje tudi po letu 2020, za njega pa bo namenjenih še več sredstev kot do sedaj, skupaj približno 5 milijard EUR«
* * *
Več informacij:
– gradivo za medije (.pdf),
– o konferenci.
Via:: MOP PR
