Na konferenci je bila nagovorjena strokovna javnost in ključni deležniki, ki so pomembni za izvajanje zakonodaje, povezane z odgovornostjo za okoljsko škodo. Predstavili bomo primere dobrih praks iz Evrope, posebno pozornost pa bomo namenili praksam naših sosednjih držav. Cilj projekta EcoLex Life in mednarodne konference je ozaveščati deležnike, jih povezati v dialogu ter tako bolje obvladovati tveganja za nastanek okoljske škode in iz tega izhajajoče obremenjevanje okolja.
Ministrica je poudarila, da je zaradi zavedanja o pomenu ohranjanja narave oz. okolja za dolgoročni obstoj človeštva, mednarodna skupnost sprejela vrsto mednarodnih pogodb, ki naslavljajo globalne probleme ohranjanja narave, varstva okolja in upravljanja naravnih virov. Izjemno obsežna je na tem področju zakonodaja Evropske unije in držav članic, med njimi seveda tudi Slovenija. V tem okviru ima poseben pomen prav Direktiva o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ki smo jo v slovenski pravni red prenesli z Zakonom o varstvu okolja in na njegovi podlagi izdanimi izvršilnimi predpisi.
Evropska unija je razvila vrsto mehanizmov, tudi finančnih, ki prispevajo k dvigu ozaveščenosti glede pomena ohranjanja narave oz. varstva okolja in rabe naravnih virov. Pomembno mesto med njimi vsekakor zavzemajo tudi projekti Life. Ministrica je izpostavila: »Zaradi tega sem vesela, da je podjetje Tax-Fin-Lex s partnerji uspelo pridobiti Life projekt, katerega cilj je dvigniti ozaveščenost glede izvajanja Direktive o okoljski odgovornosti v Sloveniji. Izvedbo tega projekta sofinancira tudi naše ministrstvo.«
Ministrica je še dodala, da smo na srečo v Sloveniji do zdaj imeli samo eno okoljsko nesrečo, ki sodi v okvir tako imenovanih “ELD primerov”. »Iz tega primera se je mogoče naučiti vsaj dvoje«, je poudarila ministrica, »da je treba izboljšati sistem, delovanje pristojnih organov in institucij ter vključevanje javnosti v primeru okoljskih nesreč. Prav tako pa sem prepričana, da je dvig informiranosti o okoljski zakonodaji in ozaveščenosti glede odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, eden najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje tovrstnih dogodkov. K dvigu ozaveščenosti bodo vsekakor prispevali tudi dejavnosti in rezultati vašega projekta.«
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.