Nova Gorica je bila za izvedbo seminarja izbrana kot primer čezmejne konurbacije, ki jo tvori s sosednjo Gorico, ter zaradi uspešnega sodelovanja obeh mest v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. Tudi za Slovenijo je dobro sodelovanje različnih akterjev na čezmejnih območij velikega pomena, saj se slovenska obmejna območja, ki so v precejšnjem delu gorska, soočajo z nekaterimi podobnimi razvojnimi izzivi kot območja v sosednjih državah. To so predvsem pospešeno staranje prebivalstva, odseljevanje mladih, zmanjševanje obsega in raznovrstnosti storitev, manjše možnosti zaposlitve, opuščanje primarnih dejavnosti, zlasti kmetijstva, zaradi odmaknjenosti in reliefa pa tudi slabša dostopnost. Nekatera, zlasti bolj urbanizirana območja, pa imajo pomembno vlogo tudi v čezmejnih funkcionalnih urbanih območjih (FUO) – prostorskih strukturah, katerim veliko pozornosti v svojih raziskavah posvečajo tudi nekateri evropski programi.
Analitična in raziskovalna podpora, kot jo nudi program ESPON, omogoča boljše razumevanje razmer v obmejnem prostoru z združevanjem podatkovnih virov z obeh strani meje. Zaradi pomanjkanju ustreznih podatkov se namreč načrtovanje prostorskega razvoja ob meji pogosto izvaja brez upoštevanja razmer in potencialov na drugi strani meje – kar je z vidika pravne jurisdikcije prostorskega načrtovanja na določenem ozemlju razumljivo, z vidika realnih potreb in izzivov obmejnih območij pa ne. V projektu ESPON SPIMA je bil s primerjavo različnih metodologij pri oblikovanju in obravnavi funkcionalnih urbanih območij (FUO) narejen alternativni pristop, poimenovan metropolitansko razvojno območje. Ta v večji meri kot do sedaj upošteva stališča lokalnih in regionalnih oblasti, prostorskim načrtovalcem pa omogoča izvedbo ocen primernosti opredeljenega območja s ključnimi dejavniki razvoja mest – prometom, urbanizacijo, okoljem in stanovanjskimi razmerami. V okviru projekta ESPON CPS pa so oblikovali kriterije za čezmejne javne storitve, jih analizirali po devetih sklopih ter pripravili pregled dobrih praks, med katerimi je tudi dobra praksa izvajanje izobraževanja v čezmejnem območju v Prekmurju na srednji in osnovnošolski ravni, ki je skozi povezovanje obeh strani rešila problem kritične mase učencev in se izognila zaprtju.
Govorci so poleg pomena neformalnega sodelovanja v čezmejnem prostoru poudarili tudi pomen že razvitih oblik sodelovanja. Poudarjeno pa je bilo tudi, da čezmejno sodelovanje potrebuje čas, vzpostavitev zaupanja in kadre, ki se temu posvečajo. Instrumenti kot Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki je vzpostavljen tudi v čezmejnem mestu – Nova Gorica – Gorica (EZTS GO), so uspešni in dobro sprejeti ter dajejo konkretne rezultate – izvajanje projektov na področju zdravstva in kolesarskih povezav na podlagi skupne razvojne vizije.
Gradiva predstavljena na seminarju ter povzetek seminarja so na voljo na spletni strani.
* * *
Via:: MOP PR
