Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Letos bo dan globalnega okoljskega dolga že 1. avgusta

31. julij, 2018AdministratorJavne objaveNo comments

Cilj do leta 2030, določen z nacionalno Strategijo razvoja Slovenije 2030, je zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 % oz. iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Za doseganje in spremljanje tega cilja sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje letos vzpostavila sodelovanje z Global Footprint Network, ki izračunava kazalec za vse države sveta.

Znižanje okoljskega odtisa v Sloveniji lahko dosežemo z znižanjem rabe virov ali pa s povečanjem biološke kapacitete. Pri nižanju porabe je predvsem pomembno znižati porabo fosilnih goriv, kar lahko dosegamo z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije (v prihodnosti predvsem iz sončnih elektrarn) v prometu in v stavbah. Za ohranjanje oziroma povečevanje biološke kapacitete pa je predvsem pomembno preprečiti negativne posledice podnebnih sprememb na gozdove s povečevanjem njihove stabilnosti in odpornosti. Nekateri od teh ukrepov so že podprti v okviru kohezijskih sredstev, Eko sklada, Sklada za podnebne spremembe in drugih virov. V naslednjih letih Ministrstvo za okolje in prostor načrtuje, da bodo iz podnebnega sklada podprti v večji meri, izvajanje ukrepov za znižanje okoljskega odtisa pa bo potrebno okrepiti tudi v drugih vladnih programih.

Prevladujoči razvojni model, ko se hkrati s povečevanjem blaginje povečuje tudi okoljski odtis, torej izraba naravnih virov in povečevanje onesnaževanja, je predstavljen s položajem držav na sliki 2. Graf temelji na kombinaciji dveh sinteznih kazalnikov: Indeksa človekovega razvoja (Human Development Index – HDI, ki zajema zdravje, dohodek in izobrazbo) in Okoljskega ali ekološkega odtisa (Ecological Footprint). Rdeča puščica prikazuje smer razvoja, ki se dogaja, in kjer višja razvitost ne vodi tudi do (ponovnega) upoštevanja okoljskih meja. Ker države v razvoju v pogledu obremenjevanja okolja za gospodarsko rast sledijo razvitim državam, je pomembno, da vse države stopijo na pot trajnostnega razvoja – tako kot kažejo zelene puščice, to je v spodnji desni, zeleno označeni kvadrant. Države bi morale ločiti človekov razvoj od rabe naravnih virov in okoljskih pritiskov.

* * *

Via:: MOP PR

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost