Na predlog Brazilije je bila sprejeta Deklaracija iz Florianopolisa, ki začrtuje prihodnji pogled delovanja te komisije v 21. stoletju. Njen namen ni več pretežno urejanje kitolova kot ob ustanovitvi komisije leta 1946, temveč predvsem ohranjanje morskega okolja, ki je pomembno za obstoj delfinov in kitov. Ta je osnova za trajnostno rabo morskih naravnih virov tudi v prihodnje, pri čemer si države niso bile enotne. Japonska in skupini afriških in karibskih držav si prizadevajo za rabo neogroženih vrst kitov tudi za komercialne namene, čemur nasprotujejo ostale države. Zato japonski predlog za pot komisije v prihodnost ni bil sprejet.
Na koncu zasedanja je bila za predsedujočo soglasno potrjena Slovenija, ki je predsedovanje komisije prevzela od Japonske. Prav tako pa je bila soglasno potrjena tudi gostitev prihodnjega zasedanja v Sloveniji v Portorožu, septembra 2020.
* * *
Več o mednarodni komisiji za kitolov
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.