Okoljska odgovornost še ni dovolj ponotranjen pojem. Ker s svojim načinom življenja in dejavnostmi vplivamo na stanje v okolju, je v mednarodnem prostoru že dolgo eden temeljnih pravno priznanih načel, da je dolžan povzročitelj (okoljske) škode to plačati (načelo »onesnaževalci plačajo« oz. »polluters pay«). Evropska unija (EU) je z namenom izboljšanja stanja okolja to načelo operacionalizirala v Direktivi o okoljski odgovornosti (Environment liability). Ta določa dolžnost preventivnega ukrepanja podjetij, ugotavljanje odgovornosti za povzročeno škodo in njeno sanacijo ter spodbuja zavarovanje odgovornosti za to škodo. Ker mehanizmi direktive še vedno niso v celoti zaživeli, EU spodbuja ozaveščanje o preventivi in okoljski odgovornosti po direktivi. Zato je podprlo tudi izvajanje Life projekta Eko Lex Life, v okviru katerega potekajo delavnice o okoljski odgovornosti. O zadnji, ki je potekala v Celju, je Televizija Celje pripravila prispevek.
Via:: PiC RSS
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.