Poudaril je, da je posebno poročilo o 1,5 stopinjah C, ki ga je pripravil Medvladni forum za podnebne spremembe, zelo pomemben dokument, ki bo spodbudil dodatno motivacijo v konteksu priprave zaključnih dokumentov za Podnebno konferenco Združenih narodov na Poljskem (COP24) konec tega leta. Poročilo je namreč ena od strokovnih podlag za srečanje ministrov za okolje in podnebne spremembe vseh držav sveta, ki bodo na tej konferenci intenzivno razpravljali tudi o nujnosti povečanja nacionalnih ciljev za izvajanje Pariškega sporazuma. Prav danes v Luksemburgu ministri za okolje med drugim sprejemajo tudi Sklepe za COP24, ki predstavljajo izhodišče EU in države članice za zaključna pogajanja, še posebej za pripravo t.i. Knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Slovenija v tem kontekstu sledi skupno dogovorjenim stališčem na ravni EU in ima povprečno enake možnosti za dvig ambicije in za pripravo ustreznih odločitev tudi doma.
Nova Vlada RS se je že lotila priprave Dolgoročne podnebne strategije, ki sledi podobnim scenarijem za dolgoročne cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, tudi z vmesnim ciljem do 2030. Seveda bodo pri tem delu morali sodelovati vsi sektorji, da bi se v konstruktivni medsektorski in javnomnenjski razpravi pripravila dobra in učinkovita strategija, ki bo uravnotežila zmožnosti in sposobnosti za prehod v ogljično nevtralno družbo in gospodarstvo za vse sektorje (tako energetiko, promet, kmetijstvo in druge). Sestavni del strokovnih analiz bodo tudi ekonomske analize, kjer bo poudarek dan na upoštevanju vseh direktnih in indirektnih stroškov. Študije na ravni EU in v svetovnem merilu jasno kažejo, da so neto koristi (tudi finančne) prehoda v ogljično nevtralno družbo mnogo večje od stroškov. To nam daje zagotovilo, da se odločno lotimo priprave vseh tovrstnih dokumentov tudi pri nas. Pot v ogljično nevtralno družbo je namreč pot v trajnostni razvoj, zelena delovna mesta, zdravo in varno družbo vseh in vsakega.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.