Zasedanje konvencije poteka v obdobju vedno bolj intenzivnih gospodarskih, socialnih in okoljskih sprememb ter porabe in onesnaževanja vode v državah, regijah in na svetovni ravni, hkrati pa tudi v mednarodne desetletju aktivnosti ZN Voda za trajnostni razvoj 2018–2028.
Slovenija je v izjavi na ministrskem delu plenarnega zasedanja poudarila pomen bilateralnega in regionalnega sodelovanja, ki ga razvija s pomočjo dobro uveljavljenih bilateralnih vodnogospodarskih komisij s sosednjimi državami in z aktivnim udejstvovanjem v Mednarodni komisiji z varstvo reke Donave in v Mednarodni komisiji za Savski bazen. Vzpostavitev in delovanje slednje je izpostavila kot primer dobre prakse v uveljavljanju stabilnosti in varnosti v državah mednarodnega porečja Save. Tako je tudi podprla implementacijo priporočil Visokega globalnega panela za vodo in mir pod vodstvom nekdanjega predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. Panel podaja ključna priporočila za uporabo čezmejnih vodnih vsebin kot medija za zagotavljanje stabilnosti in varnosti v mednarodni skupnosti s pomočjo celostnega upravljanja voda in vodne diplomacije.
Zasedanje je priložnost za primerjavo znanj in izkušenj ter nacionalnih prioritet na področju čezmejnega celostnega upravljanja voda, učvrstitev bilateralnih in mednarodnih partnerstev, predvsem pa krepitev čezmejnega sodelovanja in implementacije Vodne konvencije v skladu s programom dela za obdobje od leta 2019 do 2021.
Osvežitev tokratnega zasedanja je povezava čezmejnega sodelovanja na področju voda in umetnosti. Države udeleženke so bile naprošene, da vsaka s seboj prinese simbolni predmet, ki ponazarja sporočilo nacionalne izjave. Zbrani predmeti bodo tvorili skulpturo o pomen čezmejnega sodelovanja na področju voda. Oblikovana bo pod umetniškim vodstvom priznane umetnice Caroline Caycedo in bo na ogled na razstavah po vsem svetu. Slovenija je prispevala instalacijo o reki Donavi kot reki življenja, ki jo je izdelala Teodora Ilić iz Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani pod umetniškim vodstvom Tomaža Jurce.
Vodna konvencija
Cilj Vodne konvencije je varovati in zagotavljati količino in kakovost voda ter trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov z razvijanjem in promoviranjem čezmejnega in mednarodnega sodelovanja. Prirejena je delovanju v gospodarsko različno razvitih in z vodo bogatih ali revnih državah. Temelji na načelu enakosti in recipročnosti, zato zagovarja pravice in opredeljuje obveznosti tako gorvodnih kot dolovodnih držav. Je okvirni sporazum in ne nadomešča bilateralnih in multilateralnih sporazumov med državami pogodbenicami, temveč vzpodbuja njihov nastanek in vsebinski razvoj obstoječih mehanizmov. Pri tem izhaja iz vsebin preprečevanja, nadzora in zmanjševanja čezmejnih vplivov, zagotavljanja razumne in pravične rabe voda ter sodelovanja na podlagi sporazumov in skupnih teles. Vodna konvencija je bila sprejeta leta 1992 v Helsinkih, v veljavo pa je stopila leta 1996. Do nedavnega je bilo članstvo v konvenciji omejeno zgolj na pan-evropsko regijo, od leta 2016 pa je na podlagi soglasja vseh pogodbenic konvencija postala globalna.
Hkrati je od sprejema UN Agende 2030 (2015) Vodna konvencija tudi eno izmed ključnih orodij za uresničevanje Cilja 6 UN Agende 2030, do leta 2030 uvesti celostno upravljanje voda na vseh ravneh, tudi s čezmejnim sodelovanjem, ter na ta način prispevati k miru in regionalnim integracijam.
* * *
Via:: MOP PR
