Spremembe in dopolnitve Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo S spremembami in dopolnitvami uredbe se rešuje stanje pri nekaterih izvajalcih obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja oz. obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (izvajalci javne službe), katerih kapacitete predhodnega skladiščenja ali skladiščenja odpadne embalaže so presežene, zaradi česar obstaja tveganje za varstvo okolja in zdravje ljudi ter za doseganje predpisanih okoljskih ciljev na področju ravnanja z odpadki. Izvajalcem javne službe se s tem omogoča, da odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, sami oddajo v nadaljnjo obdelavo izvajalcem obdelave in določa pogoje, pod katerimi jo lahko oddajo. Ta ukrep je nujen, ker je treba preprečiti nadaljnje kopičenje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jih bo imel izvajalec obdelave odpadkov, bo pod določenimi pogoji in v omejeni višini začasno krila Republika Slovenija.
Občutno povečanje količin komunalne odpadne embalaže, ki pri izvajalcih javne službe ostajajo predhodno skladiščene ali skladiščene dalj časa, je resen higienski (zdravstveni) in okoljski problem, saj je komunalna odpadna embalaža onesnažena z ostanki živil in drugega embaliranega blaga. Na prostem prihaja do pospešenega razkrajanja ostankov blaga, kar botruje pogosto nevzdržnem smradu. Obenem pa ostanki živil pritegujejo glodavce in žuželke in predstavljajo idealne pogoje za njihovo hitro razmnoževanje. Zaradi prevelikih količin skladiščene komunalne odpadne embalaže je ponekod že prišlo do takšnega razmnoževanja glodavcev in žuželk, da so te začele vdirati v bližnje stanovanjske hiše. Vse manj obvladljivo razmnoževanje glodavcev in žuželk pa predstavlja povečano nevarnost širjenja nalezljivih bolezni. Velike količine skladiščene komunalne odpadne embalaže povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije.
Določeni so pogoji, pod katerimi bo Republika Slovenija prevzela začasno kritje stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Izvajalec obdelave bo moral Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) poslati račun in priložiti zahtevano dokumentacijo. Ministrstvo bo preverilo zahtevano dokumentacijo in plačalo račun, če bo predložena dokumentacija ustrezna in popolna. Ministrstvo bo plačanem računu obvestilo izvajalca javne službe. MOP ne bo krilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo v delu, ki bo presegel 120 evrov na tono prevzete odpadne embalaže, Prav tako pa bo zavrnilo račun (delno ali v celoti), če bo iz dokumentacije razvidno, da obdelava ni bila izvedena v skladu s predlagano uredbo in predpisi, ki urejajo odpadke.
S plačilom zneska izvajalcu obdelave ima Republika Slovenija pravico zahtevati vračilo začasno kritih stroškov ravnanja z odpadno embalažo od družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki odpadne embalaže niso prevzele, in sicer v višini plačanih stroškov in upoštevajoč obveznosti posamezne družbe.
Glede na podatke Inšpektorata RS za okolje in prostor je na lokacijah izvajalcev javne službe okoli 9.060 ton komunalne odpadne embalaže. Glede na te podatke lahko do konca tega leta pričakujemo skupno količino komunalne odpadne embalaže okoli 30.000 ton. Ob predpostavki, da družbe ne bodo povečale intenzivnosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže je ocenjeni strošek prevzema pri izvajalcih javne službe in obdelave teh odpadkov 3,5 mio evrov.
Informacija o izvedenih ukrepih in upoštevanju priporočil pri reviziji upravljanja Jernejevega kanala
Vlada RS je sprejela Informacije o izvedenih ukrepih in upoštevanju priporočil pri reviziji Upravljanje Jernejevega kanala. Računsko sodišče RS je na podlagi porevizijskega poročila ugotovilo, da je vlada v odzivnem poročilu izkazala izvedene aktivnosti, ki bodo pripomogle k ureditvi stanja glede postavljenih pomolov, priveznih boj in k odstranitvi plovil v Jernejevem kanalu, ne pa vseh, zato je računsko sodišče vladi postavilo dodatna vprašanja. Vlada tako dodatno pojasnjuje, da je Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) že novembra 2016 zavezancu Soline Pridelava soli d. o. o. z inšpekcijsko odločbo odredil odstranitev štirih plovil in nekaterih drugih odpadkov na območju Jernejevega kanala. V tem primeru je šlo za plovila za katera je inšpektor presodil, da so odpadek in za katera v inšpekcijskem postopku ni bilo mogoče ugotoviti lastništva, zato jih mora v skladu zakonodajo kot odpadke odstraniti upravljavec, v tem primeru Soline Pridelava soli d. o. o. Zavezanec je do aprila 2017 v celoti izvršil inšpekcijsko odločbo.
Vlada, na podlagi poročil Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije RS za vode, spremlja vse aktivnosti, ki se izvajajo na podlagi sklepa z dne 21. 6. 2017.
Ob proučitvi ustreznosti varstvenih režimov in pravil ravnanj iz Uredbe o Krajinskem parku Sečoveljske soline, v povezavi s plovbo, gradnjo pomolov, privezovanjem in sidranjem plovil v Jernejevem kanalu, vlada izhaja iz predpostavke, da morajo biti splošna pravila ravnanj, ki niso povezana samo s konkretnim zavarovanim območjem, in bi torej morala veljati kjerkoli, opredeljena v sistemskih predpisih. Varstveni režim v krajinskem parku bi bilo treba dopolniti le v primeru, če dosledno uresničevanje splošnih sistemskih pravil ne bi bilo zadostno za doseganje varstvenih ciljev ohranjanja narave.
Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča v občini Slovenske Konjice
Vlada RS je izdala Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah na desnem bregu Dravinje v občini Slovenske Konjice.
Vlada je na predlog občine Slovenske Konjice v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1) v uredbi določila drugačno zunanjo mejo priobalnega zemljišča na delu vodotoka Dravinja v občini Slovenske Konjice. Direkcija RS za vode je s strokovnim mnenjem ugotovila, da območje ustreza vsem šestim pogojem za zoženje priobalnega zemljišča, ki jih predpisuje ZV-1, in sicer gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja, s tem se ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Zunanja meja priobalnega zemljišča se tako na delu vodotoka Dravinja zoži s 15 na 6 metrov od meje vodnega zemljišča in poteka po lomnih točkah, določenih z Gauss-Krügerjevimi koordinatami.
Prenos koncesije za rabo vodne vrtine
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se koncesija za rabo vode iz vrtine Z-3/11 za proizvodnjo pijač prenese s koncesionarja, družbe Unior Kovaška industrija d. d., na novega koncesionarja, družbo Voda Rogla, proizvodnja in prodaja pijač d. o. o.
Zakon o vodah (ZV-1) med drugim določa, da se lahko vodna pravica v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev ter da se v primeru koncesije vodna pravica prenese z izdajo nove odločbe. Zahtevo za prenos vodne pravice predloži zainteresirana pravna ali fizična oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica.
Družba Voda Rogla, proizvodnja in prodaja pijač d. o. o. je v skladu z ZV-1 podala zahtevo za prenos koncesije. V predhodnem postopku je bilo ugotovljeno, da družba izpolnjuje pogoje in merila za prenos koncesije za rabo vode iz vrtine Z-3/11.
Za podpis koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem se pooblasti minister za okolje in prostor Jure Leben.
Informacija o poteku sanacije nezakonitega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku
Vlada RS se je seznanila z Informacijo o poteku projekta sanacija parcele št. 115/1, k.o. Teharje (izvrševanje sodbe Sodišča EU z dne 16. 7. 2015) v zvezi s sanacijo nezakonitega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku. Vlada je naložila Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), da po izvedenih pogajanjih z lastniki zemljišča s parc. št. 115, k.o. Teharje in izvedeni cenitvi seznani vlado o predlogu ureditve stvarnopravnih razmerij v zvezi s tem zemljiščem.
MOP je pristopil k izdelavi »Idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele s programom terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za potrebe izdelave IDP (idejni projekt) in PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) projektov, remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 k.o. Teharje.
Pogodba z izbranim izvajalcem je bila podpisana konec decembra 2017, izvajalec pa mora vsa dela zaključiti do konca leta 2019. V okviru projekta je v pripravi izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrt za območje CI-6 Teharje (OPPN). Območje OPPN se nahaja severozahodno od naselja Teharje, vzhodno os industrijskega kompleksa Cinkarna. Po severnem robu območja potek lokalna cesta JP 534701, po jugozahodnem robu poteka industrijski tir, na vzhodu pa je pozidano območje pretežno stanovanjske gradnje. Lastniki parcele št. 115, k.o. Teharje so osebe zasebnega in javnega prava, zato je za vse posege na parceli treba urediti pravna razmerja. Lastniki zemljišča so za dosedanje posege (raziskave) podali pisna soglasja. Na podlagi sprejetega OPPN bo kasneje izdano gradbeno dovoljenje za izvedbo sanacije. Pred pričetkom izvedbe sanacije mora MOP v celoti lastnike zemljišč seznaniti s postopki sanacije.
Mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti glede posamičnih členov Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen obveznih storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
Vlada RS je sprejela Mnenje o zahtevi Občine Cerklje na Gorenjskem za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 3. člena, petega odstavka 16. člena in devetega odstavka 19. člena ter priloge 1 Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO).
Vlada meni, da uredba MEDO v delu, kjer občinam nalaga uporabo v njej določenega načina izračuna stroškov amortizacije (določbe petega odstavka 16. člena in devetega odstavka 19. člena ter priloge 1 uredbe MEDO) ter ureditev najemnine (3. člen uredbe MEDO) nista v nasprotju z drugim odstavkom 120. člena oziroma tretjim odstavkom 153. člena ter 9., 140. in 142. členom Ustave RS ter Evropsko listino lokalne samouprave. Metodologija, ki določa način oblikovanja cen, je edini mehanizem kontrole cen, ki ga je država obdržala v trenutnem načinu oblikovanja in določanja cen. Metodologija oblikovanja cen presega lokalni pomen in je zato urejena na ravni države ter enotno za vse lokalne skupnosti oziroma izvajalce javnih služb. Del enotne metodologije je seveda tudi določanje ustreznih enotnih normativov in standardov ter so zato v pristojnosti države. Država v javnem interesu zagotavlja določen minimalni standard javnih dobrin vsem državljanom na območju celotne države.
Metodologija ne določa neposredno cen storitev, ampak le vsebuje merila za njihovo določitev. Sama določitev višine cene pa je v pristojnosti lokalne skupnosti. Uredba MEDO določa, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec te javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe ter jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Nato občina obravnava elaborat in določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo. Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne cene, mora občina za razliko oblikovati subvencijo iz proračuna občine in jo lahko prizna za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da v 12. členu uredba MEDO določa prepoved razlikovanja cene med različnimi uporabniki storitev lokalne gospodarske javne službe. V uredbi je določeno, da cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca.
Uredba MEDO kot podzakonski akt zato ne določa novih pravic in obveznosti izven zakonskega pooblastila, marveč določa le sestavine cene, ki jo plačajo končni uporabniki. Metodologija torej pomeni zgolj določitev meril in normativov ekonomskih kategorij, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju predloga cene, ki pa je v končni pristojnosti občine.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z monitoringom podtalnice v Sloveniji
Vlada RS je sprejela Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z monitoringom podtalnice v Sloveniji. V poslanskem vprašanju poslanec opozarja na problematiko stanja podtalnice pri prekomernem izkoriščanju vodnega potenciala.
V odgovoru je med drugim pojasnjeno, da Agencija RS za okolje (ARSO) izvaja redni državni monitoring količin in kakovosti podzemnih voda, in sicer tako na plitvih medzrnskih vodonosnikih kot tudi na kraško razpoklinskih vodonosnikih. ARSO pripravlja redna letna poročila o stanju podzemnih voda, ki so objavljena na njihovih spletnih straneh in zaradi vpliva podnebnih sprememb tudi izdeluje scenarije vodne bilance v prihodnje. Rezultati državnega monitoringa za območje Slovenije kažejo, da je količinsko stanje podzemne vode plitvih aluvialnih vodonosnikov dobro. Prav tako je dobro količinsko stanje na vodnih telesih s kraško razpoklinsko poroznostjo. Trendi gladin v vodonosnikih so stabilni, analize na osnovi podnebnih scenarijev za prihodnost do leta 2100 pa kažejo, da se neposredno napajanje vodonosnikov ne bo bistveno spremenilo. Na območju Pomurja, ki ga poslanec tudi izpostavlja, so visoko izdatni medzrnski vodonosniki v vodnem telesu Murska kotlina, kjer se monitoring količinskega stanja podzemne vode izvaja na 25 merilnih mestih. Na nobenem od teh mest v obdobju 1990 – 2016 ni ugotovljen statistično značilen trend spreminjanja letnih povprečij gladin podzemne vode. Pri analizi celotnega opazovalnega obdobja 1977 – 2016 je statistično značilno upadanje gladin podzemne vode ugotovljeno le na merilnem mestu Zgornje Konjišče na Apaškem polju, v zadnjih petnajstih letih pa se na tej lokaciji nakazuje naraščanje gladin. To merilno mesto je pod izrazitim vplivom hidrološkega in erozijskega režima reke Mure. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na rezultate regionalne vodne bilance in na razmeroma velik delež letnih črpanih količin plitve podzemne vode iz vodnega telesa Murska kotline, ki je v obdobju 1981 – 2010 povprečno znašal 18,3 %, v posameznih letih pa je ta delež po evidenci vodnih povračil presegal tudi 30 % razpoložljivih količin plitve podzemne vode Murske kotline. Na tem vodnem telesu so rezultati vpliva podnebnih sprememb na neposredno napajanje vodonosnikov do leta 2100 sicer ugodni, za pomladno in poletno sezono pa se nakazujejo nihanja okoli obdobnega povprečja.
Te bilančne ugotovitve vsekakor terjajo posebno pozornost upravljavcev podzemnih vodnih virov in načrtovalcev posegov, da z modelskimi simulacijami preverijo učinke vsakega večjega na novo načrtovanega posega v količinsko že obremenjeno vodno telo in zagotovijo trajnostno upravljanje podzemnih vodnih virov. Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v RS do leta 2023 ter Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v RS do leta 2023 (avgust 2017) sicer res predvidevata uporabo vodnih virov tudi iz plitvega vodonosnika Murske kotline, vendar upoštevata principe prioritetnosti rabe ter predvidevata omejitve pri podeljevanju vodnih pravic, če bi rezultati državnega monitoringa nakazovali tveganje, da bi bilo ohranjanje dobrega stanja podzemne vode ogrožano. Monitoring (količinsko in kakovostno stanje) vodonosnika podzemne vode je kriterij, ki se upošteva pri podeljevanju vodnih dovoljenj, med drugim tudi za namen namakanja kmetijskih ali drugih površin.
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z razglasitvijo območja okoli Anhovega za degradirano območje
Vlada RS je sprejela Odgovor na poslansko vprašanje Luke Mesca v zvezi z razglasitvijo območja okoli Anhovega za degradirano območje.
Vlada je v odgovoru med drugim navedla, da v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja obremenitve okolja iz 9. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), je ta odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic ter za preprečevanje in sanacijo okoljske škode. Če bi družba Salonit Anhovo d. d. kot upravljavka naprave povzročala čezmerno obremenjevanje okolja, bi bila dolžna izvesti ukrepe za zmanjšanje obremenjevanja okolja na dovoljeno raven, ki jih v skladu z določbami 157. člena ZVO-1 odredi Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP). Salonit Anhovo je pod stalnim inšpekcijskim nadzorom in niso ugotovljene kršitve okoljske zakonodaje glede dovoljenih izpustov v okolje.
Družba bi morala v primeru povzročene okoljske škode prav tako izvesti vse sanacijske ukrepe, določene v skladu s 110.e člena ZVO-1. Opisana ureditev velja seveda tudi druge povzročitelje obremenjevanja okolja v skladu z ZVO-1. IRSOP v tem času ne vodi nobenega postopka zoper imenovano družbo, prav tako zoper družbo ne poteka noben postopek ugotavljanja okoljske škode, kot jo ureja ZVO-1. Vlada v odgovoru še pojasnjuje, da na podlagi 24. člena ZVO-1 lahko vlada del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot degradirano okolje, če je na podlagi predpisanih meril razvrščeno v razred ali stopnjo največje obremenjenosti ali kadar obstaja tveganje, da bo raven onesnaževal presegla eno ali več alarmnih vrednosti, predpisanih za standarde kakovosti okolja. Vlada še navaja, da kot je razvidno iz stanja okolja, ni razlogov za določitev degradiranega okolja na območju Anhovega.
Sprememba sklepa o imenovanju pogajalske skupine v zvezi s poplavami na Dravi
Vlada RS je sprejela spremembo sklepa o imenovanju pogajalske skupine, ki bo zastopala RS v pogajanjih z avstrijsko stranjo v zvezi z možnostjo uveljavitve odškodninskega zahtevka proti povzročitelju škode za poplave na Dravi v RS, 5. 11. 2012. Minister za okolje in prostor Jure Leben je predlagal spremembe članov v pogajalski skupini, saj nekateri člani zaradi prevzema novih delovnih dolžnosti v njej ne morejo več opravljati nalog. Dodana je možnost, da pogajalska skupina prosi za pomoč tudi predstavnike drugih ministrstev, nevladnih organizacij in predstavnike univerz ter druge strokovnjake in predstavnike drugih državnih in mednarodnih institucij.
Vlada je tako z mesta vodje in članov pogajalske skupine razrešila naslednje člane: mag. Lilijano Kozlovič, Barbaro Peternelj, Lidijo Stebernak, dr. Mitjo Briclja, mag. Draga Groselja in dr. Metko Gorišek. Namesto razrešenih članov je vlada imenovala Simona Zajca kot vodjo pogajalske skupine (državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor) in člane: mag. Igorja Lakoto (namestnik generalnega sekretarja, Generalni sekretariat Vlade RS), mag. Miloša Bizjaka (državni sekretar na Ministrstvu za obrambo), Dobrana Božiča (državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve) in Tomaža Prohinarja (direktor Direkcije RS Slovenije za vode).
* * *
Via:: MOP PR
