Državni sekretar je poudaril, da je sporočilo, pred kratkim objavljenega dokumenta medvladnega panela o podnebnih spremembah, jasno. Povprečne temperature sveta so že za stopinjo višje kot v predindustrijski dobi, do 1.5 stopinj pa nam ob nadaljevanju takega razvoja ne manjka veliko. Trenutne zaveze držav iz Pariškega sporazuma za zmanjševanje toplogrednih emisij niso dovolj, temveč vodijo v segrevanje do 3 stopinj Celzija, ali več. Zato bo prihajajoča podnebna konferenca Združenih narodov, ki bo potekala v začetku decembra v Katovicah na Poljskem zelo pomembna. Cilj je sprejeti ti. »knjigo pravil« za začetek izvajanja Pariškega podnebnega sporazuma. Ta »knjiga« bo vključevala celovita in učinkovita pravila ter navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev za vse pogodbenice Pariškega sporazuma. Prav tako bo vsebovala pravila za spremljanje in poročanje o rezultatih doseganja ciljev in izvajanja ukrepov dolgoročne podnebne politike.
Zajc je izpostavil , da se »na Ministrstvu za okolje in prostor, v skladu s stališči EU, zavzemamo za potrebo po zastavitvi konkretnih sektorskih ciljev in politik ter ukrepov, ki temeljijo na zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Osredotočili se bomo na pripravo dolgoročne strategije zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, energetskega koncepta in državnega energetsko-podnebnega načrta, ter seveda na ostale sektorske politike kot so promet, kmetijstvo in industrija. Prelaganje ogromnega bremena na kasnejša obdobja in generacije ne pride v poštev. Podnebne spremembe so vsekakor eden izmed, če ne najbolj pereč izziv za človeštvo. Hkrati pa je ta izziv tudi priložnost za prehod v trajnostni razvoj, ogljično nevtralno družbo ter trajnostno gospodarsko rast, ki temelji na zelenih delovnih mestih in trajnostni rabi naravnih virov. Le tako si lahko zagotovimo boljši jutri, ne samo za zdajšnjo temveč tudi za prihodnje generacije.
Na ministrstvu za okolje imamo jasne cilje glede politike Slovenije tako doma kot na mednarodni ravni. Priznavamo znanstvena dognanja IPCC in strmeli bomo k zvišanju in uresničevanju podnebnih ciljev do leta 2030 in naprej, da bodo le-te skladni s ciljem 1.5 stopinje Celzija.«
Zaključil je, da prelaganje ogromnega bremena na kasnejša obdobja in generacije ne pride v poštev saj bi to bilo ne samo nepošteno in nemoralno temveč tudi v nasprotju s cilji in načeli našega Zakona o varstvu okolja, Ustave Republike Slovenije in drugih mednarodnih pogodb, določil in sporazumov o podnebnih spremembah. Naslednje desetletje pa bo ključnega pomena, in v katerem moramo preiti od podpisov in ambicij k korenitim spremembam.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.