V evropski direktivi (2015/720/EU) je določeno, da od 1. januarja 2019 dalje plastične nosilne vrečke potrošnikom ne smejo biti več na voljo brezplačno. Vsaka država članica EU pa se lahko odloči, da bo od te prepovedi izvzela zelo lahke plastične nosilne vrečke (z debelino stene 14 mikronov ali manj), ki so na voljo potrošnikom kot primarna embalaža za sveža nepredpakirana živila. Skupaj morata biti izpolnjena oba pogoja (debelina stene in namen uporabe), sicer mora distributer plastično nosilno vrečko potrošniku zaračunati. Vsak distributer se sam odloči, ali bo ohranil brezplačne lahke plastične nosilne vrečke, ki so njegovim potrošnikom na voljo za sveža nepredpakirana živila. V uredbi namreč ni zahteve, da morajo biti takšne vrečke brezplačne, uredba to zgolj dopušča. Direktiva določa zgolj cilj zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, ukrepi za dosego tega cilja pa so v pristojnosti držav članic EU. Direktiva države napotuje, da bi morale države sprejeti takšne ukrepe, ki bi pomagali “trajno zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk in ne bi smeli povzročiti splošnega povečanja proizvodnje embalaže”. To pomeni, da zgolj z zamenjavo enega embalažnega materiala (plastika) z drugim embalažnim materialom (na primer papirjem), ob nespremenjeni potrošnji, cilj te direktive ne bo dosežen. Cilj je mogoče doseči zgolj s sočasno spremembo potrošniških navad. Zaradi zahtev za materiale, ki so lahko v stiku z živili, je uporaba recikliranih materialov za primarno embalažo živil zelo omejena. To velja tudi za papir. V Sloveniji se trenutno še ne srečujemo s pomanjkanjem gozdov, marsikje pa pretirana sečnja že predstavlja okoljski problem.
Navade potrošnikov v EU se razlikujejo od države do države. V nekaterih državah potrošnikom skoraj da niso več na voljo nepredpakirana živila. V Sloveniji pa potrošniki še vedno zelo radi posegamo po nepredpakiranih živilih. Zelo pogosto pozabljamo, da brezplačne plastične nosilne vrečke kot primarna embalaža svežih nepredpakiranih živil prispevajo k zmanjšanju količin odpadne hrane v distribucijski verigi, še preden hrana sploh pride do potrošnika, in v domačem okolju – kupi kolikor potrebuješ in ne toliko, kot ti je ponujeno ter k manjšim količinam odpadne embalaže.
Eden od ukrepov izvajana evropske strategije za plastiko je tudi v maju 2018 podan predlog Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih izdelkov na okolje. Slovenija podpira predlog direktive kot pomemben instrument za zmanjšanje količine odpadkov iz plastike v okolju, zlasti v morskem in drugem vodnem okolju. V širšem okviru prehoda na krožno gospodarstvo bo predlog direktive pripomogel k inovativnim rešitvam za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo.
Minister za okolje in prostor Jure Leben je v obrazložitvi stališča poudaril, da Slovenija podpira 90 % cilj za ločeno zbiranje plastenk do leta 2025 in določbe o razširjeni odgovornosti proizvajalca z namenom spodbuditi skrb za celoten življenjski krog izdelkov na stroškovno učinkovit način. Hkrati je minister Leben opozoril, da bo Slovenija v primeru prodaje lahkih nosilnih plastičnih vrečk zavzela bolj ambiciozno držo od Evropskega parlamenta in Sveta EU ter strmela k temu, da se v letu 2019 ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk.
* * *
Via:: MOP PR
