Vsi smo ustvarjalci svoje bodočnosti. Če želimo mi in naši potomci živeti zdravo in na dobrem planetu, potem si moramo to tudi ustvariti. Bolj ko bomo sami skrbeli za naše zdravje, bolj bo zdrav tudi naš planet – prva študija o prehranskih usmeritvah za človeštvo 2050.
EAT, globalna in na znanosti temelječa platforma za transformacijo prehranskega sistema, je v okviru skupine 37 vodilnih znanstvenikov iz 16 držav in različnih disciplin od zdravja, kmetijstva, političnih znanosti in varstva okolja (Lancet Commission) oblikovala globalne cilje za zdravo prehrano in trajnostno proizvodnjo hrane. Študija Healthy diests from Sustainable Food sistems – Food, Planet, Health je prvi poskus vzpostavitve univerzalnih znanstvenih ciljev za prehranske sisteme, ki se nanašajo na celotno človeštvo in prihajajoče generacije, ki bodo do leta 2050 predvidoma napolnile številko 10 milijard ljudi, tako da bo proizvodnja hrane okoljsko vzdržna.
Kaj bo za to potrebno? Podvojiti uživanje zdrave hrane kot je sadje, zelenjava, stročnice in oreški in za več kot pol zmanjšati globalno porabo manj zdrave hrane kot je sladkor in rdeče meso. Seveda pa bo potrebno univerzalna priporočila interpretirati lokalno v kontekstu posamezne kulture, geografskih danosti in demografije. Vendar pa je za dosego ciljev Pariškega sporazuma, kakor tudi globalnih ciljev trajnostnega razvoja (Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030) v okviru naraščajočega števila prebivalcev na zemlji, potrebna tudi tranzicija sistema pridelave hrane, ki bo naj bo usmerjena bolj k hrani rastlinskega izvora, pomembnemu zmanjšanju izgub hrane in zavržene hrane ter izboljšanju tehnologije proizvodnje. Avtorji predlagajo za prehransko tranzicijo pet strategij:
- doseganje nacionalnih in mednarodnih zavez za zdravo prehrano,
- preusmeritev kmetijskih prioritet od proizvodnje velikih količin hrane k proizvodnji za ljudi zdrave hrane,
- intenziviranje pridelave hrane, usmerjene v povečanje kakovostne hrane, na vzdržen način,
- dobro in koordinirano upravljanje zemljišč in oceanov;
- razpolovitev izgub in zavržene hrane.
S spremembo prehranskih in potrošniških navad in minimiziranjem zavržene hrane pa lahko tudi sami veliko prispevamo tako za naše zdravje kot zdravje planeta. Zdaj!
Via:: Zagovorniki okolja rss
