Klasični kras obsega vse najznačilnejše kraške pojave in izjemna kraška polja Klasičnega krasa (Cerkniško polje, Planinsko polje in niz Pivških presihajočih jezer), ki so tipičen primer nastanka in razvoja kraških polj; vse najpomembnejše jame na tem območju (med njimi Postojnska jama, Planinska jama, Križna jama in Nova Križna jama) in kraško dolino Rakov Škocjan. Izjemna univerzalna vrednost Klasičnega krasa se kaže v geoloških in geomorfoloških pojavih in procesih – kraških pojavih, jamskem živalstvu in razvoju krasoslovja kot znanosti. Sedaj sledi postopek preverjanja in ocenjevanja kandidature s strani Centra za svetovno dediščino in posvetovalnega telesa IUCN. Mnenje oziroma predlog za odločitev o vpisu bo znan maja prihodnje leto.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.