Kazalec o ekološkem/okoljskem odtisu sodi med najbolj razširjene in priznane integrirane kazalce trajnosti. Predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje (pri tem) nastajajočih odpadkov. Kazalec razvija in spremlja globalno omrežje – Global Footprint Network.
Državni sekretar Simon Zajc je v nagovoru poudaril, da je letošnje leto za Slovenijo zelo pomembno »odločiti se bomo namreč morali kakšno Slovenijo si želimo sredi tega stoletja. Na MOP si prizadevamo, da bi bil ta cilj ambiciozno zastavljen. Da bi bili leta 2050 nevtralni, kar se tiče emisij toplogrednih plinov. Pri tem je pomembno je, da si znamo te aktivnosti pravilno razporediti in da sodelujejo tudi drugi resorji. Da je časa za ukrepe vedno manj, so nas opozorili tudi mladi na Podnebnem shodu, zato poudarjam, da stroški neukrepanja kažejo, da ambiciozna podnebna politika ni možnost, ampak nuja«.
Okvir razvojnih politik Slovenije in EU, povezanih z ekološkim odtisom, je orisala dr. Darja Piciga, koordinatorka celotnega programa na MOP, poročilo o izbranih ukrepih znižanja ekološkega odtisa sta predstavila avtorja poročila Jernej in Jurij Stritih, koncept trajnostnega energetskega kroga pa avtor koncepta Andrej Pečjak.
V okviru projekta je bila opravljena tudi ocena uporabnosti okoljskega odtisa kot kazalnika za oblikovanje in spremljanje politik trajnostnega razvoja. Gre za celosten in visoko integriran indikator, ki omogoča primerjave med državami in med različnimi sektorji po enotnem merilu s poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov. Koristen je za pripravo širokih strateških ukrepov, ki vključujejo več sektorjev hkrati. Za razliko od kazalnikov, kot so nacionalne emisije toplogrednih plinov, okoljski odtis upošteva tudi mednarodno trgovino, saj je osnovan na dejanski potrošnji v državi in ne na proizvodnji. Za Slovenijo je to zelo pomembno, saj je kot razvito tržno gospodarstvo neto uvoznik okoljskega odtisa, tako uvoz kot izvoz okoljskega odtisa pa sta večja od odtisa potrošnje v sami državi.
Okoljski odtis Slovenije bistveno presega njeno biokapaciteto, se pravi proizvodno sposobnost naših ekosistemov, kar pomeni, da smo v letu 2013 imeli okoljski deficit v višini 4,7 globalnega hektarja na osebo. Višek je okoljski odtis dosegel leta 2007, nakar se je zaradi učinkov ekonomske krize znižal. Od ukrepov okoljske politike pa je odvisno, ali se bo v prihodnosti ponovno zvišal, ali pa se bo še naprej zniževal.
K relativno visoki biokapaciteti pa največ prispevajo gozdovi z najvišjo lesno zalogo na hektar v EU. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da so gozdovi zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ranljivi in da ne moremo pričakovati samodejnega povečevanja njihove biokapacitete tudi v prihodnosti. V primeru, da ne pride do večjih motenj se biokapaciteta še lahko povečuje, a predvsem je potrebno povečati odpornost gozdov. To pomeni bolj intenzivno in premišljeno gojenje gozdov, spremembo sestave drevesnih vrst in njihovo pomlajevanje. Les pa se lahko v še večji meri uporablja za zmanjšanje okoljskega odtisa stavb.
Največ k okoljskemu odtisu Slovenije prispeva ogljični odtis, se pravi poraba fosilnih goriv v prometu in energetiki. Uvajanje električnih vozil in povečanje deleža fotovoltaike lahko rešuje obe problematiki hkrati ob primernem pristopu (TEK). Tehnologije sončnih elektrarn, baterij in električnih vozil so že zrele in dolgoročno cenejše od proizvodnje elektrike in prevoza s fosilnimi gorivi. Široka uvedba Trajnostnega energetskega kroga predstavlja tako okoljsko kot ekonomsko priložnost, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Slovenija že ima vse potrebne tehnologije in znanja na tem področju in zaradi svoje majhnosti lahko prevzame vlogo vodilnega trga v EU na področju pametne povezave med razpršeno proizvodnjo elektrike s sončnimi elektrarnami, električnimi vozili in skladiščenjem elektrike v baterijah v vozilih in doma. Poleg tehnologij je za pospešeno uvajanje Trajnostnega energetskega kroga treba zagotoviti tudi ustrezen regulatorni okvir in storitve ponudnikov elektrike na trgu.
Uvedba električnih vozil mora biti podprta z drugimi ukrepi trajnostne mobilnosti (javni prevoz, peš hoja, kolesarjenje), sicer lahko pride do povratnega učinka zaradi bistveno nižje cene prevoženega kilometra z električnim avtom.
V Sloveniji smo že bistveno izboljšali energetsko učinkovitost gospodinjstev, javne in poslovne stavbe pa zaenkrat še ne dosegajo ciljev energetske učinkovitosti in posledičnega zmanjšanja okoljskega odtisa. To pomeni, da je na tem področju še precej potenciala za izboljšanje.
Na področju F-plinov, ki se največ uporabljajo v hladilnih napravah, je znižanje okoljskega odtisa odvisno predvsem od uspešnega izvajanja uredbe EU, prispevek k celotnemu znižanju okoljskega odtisa pa je manjši kot pri prej navedenih ukrepih.
* * *
Več informacij:
- Okoljski odtis Slovenije izračun projekcij in scenarijev zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe: Jernej Stritih (.pdf),
- Okoljski odtis Slovenije scenariji in izračun potencialnega zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe: Jurij Stritih (.pdf),
- Trajnostni energetski krog – Trajnostna mobilnost kot del elektroenergetskega sistema: Andrej Pečjak (.pdf),
- Ekološki odtis – predstavitev projekcij in scenarijev za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije: dr. Darja Piciga (.pdf)
- Celotno poročilo (.pdf)
Via:: MOP PR
