Maver je poudaril, »da smo se danes zbrali, ker imamo skupen cilj – upravljati ekstenzivna travišča na način, ki bo istočasno omogočal njihovo ohranjanje in trajnostno uporabo. Travišča so namreč med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori. Z upadanjem biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini se v Evropi srečujemo že nekaj desetletij in prav zato ima Slovenija še posebej pomembno vlogo pri njihovem ohranjanju. Če se ne bomo aktivneje soočili s temi izzivi v prihodnosti, bomo na dolgi rok kot vrsta, ki je za te spremembe odgovorna, zelo težko preživeli.«
Na Ministrstvu za okolje in prostor se tega zavedamo in si želimo hitrejših in učinkovitejših premikov tudi na sistemskem področju. Skupaj s ključnimi deležniki, vsemi javnimi zavodi, ki so neposredno ali posredno vpeti in so-odgovorni za izvajanje politike varstva narave v Sloveniji, s tremi raziskovalnimi inštitucijami in dvema nevladnima organizacijama smo pripravili večji t.i. integriran LIFE projekt za naravo.
Državni sekretar je še povedal, »da bomo v naslednjih osmih letih na podlagi dobrih praks, tudi projekta današnjega gostitelja o ohranjanju suhih travišč v vzhodni Sloveniji, kot z novim znanjem in veščinami s 14 partnerji izvedli številne aktivnosti, ki bodo v prvi vrsti pripomogle k izboljšanju in okrepitvi upravljanja območij Natura 2000. To se bo odrazilo tudi na stanju ohranjenosti vrst. Namen novega integriranega LIFE projekta tako ni samo izvajanje izbranih ukrepov Programa upravljanja območij Natura 2000, temveč tudi delovanje kot krovna povezava med ključnimi organizacijami, posamezniki in dosegljivimi pristopi pri ohranjanju narave. Omogočili bomo večjo uporabo rezultatov, znanj in najboljših praks preteklih projektov na nacionalni in sistemski ravni ter spodbudili uporabo komplementarnih sredstev različnih evropskih finančnih mehanizmov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.«
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.