»Držite se varne razdalje, drugače nam bodo zaprli park!« takole je nekdo pretekli teden pred enim od newyorških parkov opozarjal svoje someščane naj v parku upoštevajo posebne pogoje rabe javnih površin, ki jih je zapovedala mestna oblast v času epidemije COVID-19. Številne prebivalce povsod po svetu to, da bi jim prepovedali rabo javnih površin in zaprli parke, resnično vznemirja. To ne preseneča, saj te dni vsi posebej zavzeto iščemo možnosti za pobeg iz stanovanj na prosto in se zelo živo zavedamo pomena teh površin za naše dobro počutje. Aktualne razmere so povečale zavedanje o pomenu javnega prostora in to si moramo zapomniti, ker lahko prispeva k urejanja javnih površin v prihodnje.
Eden od ukrepov za preprečevanje širitve virusa je zagotavljanje varne razdalje med uporabniki. Zdravstvene organizacije se strinjajo, da smo pred okužbo varni, če smo med rabo prostora vsaj šest čevljev (6 feet), ali slabega dva metra (1,8 m) oddaljeni od drugih. Oblasti so jasne, v primeru hitrega naraščanja števila okuženih bo treba gibanje v javnem prostoru dodatno omejiti ter zaostriti nadzor nad spoštovanjem pravila varne razdalje. V Italiji in Španiji so parke zaprli. Prebivalce to spravlja v stisko. Možnost odhoda ven, na prosto, nam v času zapovedane osamitve na dom pomeni mnogo več kot nam je pred tem. Občutki stiske so lahko podobni tistim, ki človeka preplavijo, ko izve, da mora prenehati s kajenjem ali katero drugo obliko odvisnosti. Samo še hujši, saj odločitev, da zaradi epidemije ne smemo iz stanovanja na prosto, ni odvisna od nas.
Že vse odkar se je pred tremi tedni, z zaprtjem šol, vrtcev in pisarn, v Sloveniji življenje zelo upočasnilo in skrčilo na prostor naših stanovanj, je tudi pri nas nadvse aktualna razprava o tem, kako in kje biti zunaj. Omejitev vsakdanjega življenja na stanovanje in na zgolj najnujnejše poti je tako čez noč zelo močno povečala zavedanje javnosti, posameznikov in politike, o pomenu javnih odprtih površin v naših naseljih za naše zdravje in dobro počutje.
Zožitev življenjskega prostora izključno, ali pretežno, na dom je v resnici zelo stresna. Naša stanovanja v glavnem niso zares primerna za to, da bi v njih lahko dolgo časa res kakovostno živeli in delali. Samo pomislite, kako dragocena je te dni lastna soba in kako srečni so tisti, ki imajo stanovanje z balkonom ali celo vrtom! A bolj kot fizične pomanjkljivosti naših stanovanj so za stres krivi pomanjkanje zasebnosti, družbe in možnosti za rekreacijo. Vse to prebivalci dobimo v javnem odprtem prostoru. V javnem odprtem prostoru zadovoljujemo nekatere bistvene življenjske potrebe. Raba javnega odprtega prostora zagotavlja nadvse pomembna občutka svobode in povezanosti. Ker je javni odprt prostor brezplačno na razpolago vsem pod enakimi pogoji, je tudi izjemno pomemben za zagotavljanje družbene enakosti.
Javni odprt prostor, še posebno zelen javni prostor, je po mnenju svetovne zdravstvene organizacije ključen za javno zdravje. Zdravniki nas opozarjajo, da za dobro duševno in fizično zdravje potrebujemo redno gibanje na prostem. V nekaterih državah zdravniki svojim pacientom lahko predpišejo hojo v naravi na recept, nekateri zdravniki s svojimi pacienti tudi sami organizirano hodijo. Zato različne organizacije tudi v času epidemije vabijo k odhajanju v parke in naravo ob upoštevanju pravila varne razdalje.
Pot v park je pot do telesne in duševne kondicije. V času epidemije oboje potrebujemo še bolj kot sicer. Svetovna zdravstvena organizacija posebej opozarja, da je lahko daljši čas stroge karantene nevaren za duševno zdravje prebivalcev. Nepredvidljivost razmer, dejstvo, da si ne znamo predstavljati, kdaj bo konec težav in kako bomo živeli naprej, povzročata dodatno stisko. Gibanje na prostem in že samo pogled na druge ljudi in stik z naravo nam lahko učinkovito pomagajo premagovati občutke tesnobe. Zato ljudje tudi v času zapovedane izolacije potrebujemo gibanje na prostem.
Slovenska država je začela izvajati zaščitne ukrepe že sredi marca, zaprti smo že od 17. marca. Konec meseca je Vlada RS sprejela odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih in javnih površinah ter z njim določila, katera opravila ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje posameznikom opravičujejo gibanje in zadrževanje na javnih površinah. Odlok posebej navaja, da je “dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin dovoljen le v občini stalnega ali začasnega prebivališča«, pristojnosti za določitev posebnih pogojev za rabo javnih površin pa daje lokalni skupnosti oziroma županjam in županom.
Že sama priprava odloka o prepovedi gibanja na javnih površinah je v medijih in na družabnih omrežjih sprožila množico vprašanj. Kaj sploh so javne površine? V čem je razlika med javnim parkom in javno površino? Katere površine so javne? Ali smemo čez njive v bližnji gozd? Kdo bo nadziral, če upoštevamo varno razdaljo in preverjal, če smo v res v občini svojega bivanja? Nenadoma smo se znašli v razmerah, ko vse, prebivalce, medije in politiko zelo zanimajo javne površine. To zanimanje bi znalo biti eden od dragocenih stranskih učinkov epidemije.
Področje urejanja zelenih in drugih javnih površin je pri nas med slabše urejenimi področji komunalne infrastrukture. Urejanje je razdeljeno med različne strokovne službe, ki med sabo niso nujno povezane in usklajene. Občine nimajo resnih parkovnih služb, v državi ni drevesnic, za delo z drevesi ni potrebno nikakršno strokovno znanje. Večina občin že desetletja ni uredila kompleksne nove parkovne površine. Nihče ne ve, kakšni sta količina in kakovost novo urejenih javnih površin v naši naseljih. Čeprav je urejanje (in čiščenje) javnih površin obvezna lokalna gospodarska javna služba varstva okolja, ministrstvo za njeno izvajanje ni sprejelo ne predpisov, ne priporočil, ki bi občine vodili pri zagotavljanju oskrbe naselij z javnimi površinami. Urbanisti poročajo, da sta kakovost in strokovnost urejanja zelenih in javnih površin med naselji in občinami zelo različna. Če kdaj, se te dni vsi dobro zavedamo, dveh stvari, da prav vsi potrebujemo javne površine in parke ter da občine potrebujejo strokovno podporo in sodelovanje države za to, da lahko učinkovito poskrbijo za javno zdravje prebivalcev.
The post Javne površine v času epidemije appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora.
Via:: IPoP RSS
