Na Fakulteti za upravo v Ljubljani je 22. junija 2016 potekala okrogla miza, ki je podala kritične poglede na spreminjanje prostorske in gradbene zakonodaje v luči izboljšanja konkurenčnosti. Poročilo Evropske komisije za Slovenijo iz marca 2016 ugotavlja, da so zapleteni in dolgotrajni postopki na področju prostorskega načrtovanja in gradbenih dovoljenj ena glavnih ovir za podjetja (str. 25). Okroglo mizo je organiziral Zavod 14.
Predstavniki ministrstva za okolje in prostor, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije so ugotavljali, da morda sama zakonodaja niti ni slaba, pač pa peša izvajanje. V državi imamo preko 200 strateških dokumentov, ki se ne izvajajo. Ker se ne sprejmejo odločitve, se zadeve ne zgodijo. Vprašanje je torej, ali je res zakonodaja tista, ki bo lahko povečala konkurenčnost. Urejanje prostora je nadsektorsko usklajevanje interesov, prostorsko načrtovanje pa bi moralo biti združeno z razvojnim načrtovanjem, predvsem na doslej zanemarjenem regionalnem nivoju.
Potencialni investitorji, vsaj toliko pa tudi državljani, potrebujemo predvsem predvidljivost in hitre odgovore glede možnosti gradnje. V ta namen bi bilo bolje, če bi država in občine že razpolagale z določenimi načrtovanimi in opremljenimi zazidljivimi zemljišči, ki bi se lahko ponudila zainteresiranim investitorjem, namesto da se začnejo spreminjati prostorski načrti po sistemu pobud.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.