Evropska komisija je zoper Slovenijo izdala uradni opomin zaradi neupoštevanja sodbe sodišča EU (C-529/15). Po sodbi mora biti pravica, da od pristojnega organa zahteva ukrepanje z določanjem preventivnih ali sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode, dana vsem fizičnim in pravnim osebam. Slovenija mora uskladiti stanje v roku treh mesecev.
Direktiva o okoljski odgovornosti (2004/35/ES), ki predstavlja na ravni EU napredno izvedbo načela »povzročitelj plača« je eden izmed pomembnih mehanizmov varovanja okolja – tal, voda in zavarovanih vrst in habitatov. Zahteva, da povzročitelj sanira škodo, ki jo je povzročil tem delom narave, pri tem pa ne gre za kakšna lastninska upravičenja temveč za upravičenje narave same, da se škoda prepreči in popravi. Gre za nujno preventivno ravnanje v primeru nevarnosti škode in za sanacijo po nastali škodi (preventivni in sanacijski ukrepi).
V slovenski pravni red je direktiva prenesena v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1) v 110 a do 110i. člen. Po tej ureditvi (110g. člen) ima pravna ali fizična oseba, ki je zaradi nastanka okoljske škode prizadeta ali bi bila lahko prizadeta, in nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, pravico, da ARSO (ki je pristojni organ za primere okoljske škode) obvesti o primerih okoljske škode in zahteva, da ARSO ukrepa – to je začne postopek ugotavljanja okoljske škode. Če ta pobuda s svojimi navedbami in dokazili izkazuje verjeten obstoj okoljske škode, mora ARSO začeti postopek ugotavljanja. Nimajo pa navedeni enake možnosti tudi v postopku določanja preventivnih ukrepov, kar pa zahteva navedena sodba Sodišča EU.
V Sloveniji kljub dolgoletni veljavi direktiva še ni polno zaživela, doslej smo imeli pet primerov, najbolj znan je primer Kemis, glede katerega postopek še teče.
The post Direktiva o okoljski odgovornosti – opomin Evropske komisije appeared first on Zagovorniki okolja | varstvo okolja, varstvo prostora.
Via:: Zagovorniki okolja rss
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.