V oktobru je v Ekvadorju potekala pod okriljem Združenih narodov konferenca o človekovih naseljih Habitat III, na kateri je bila sprejeta deklaracija Nova urbana agenda (Quito Declaration on Sustainable Cities and Human Settlements for All).
Prvo konferenco Habitat I je spodbudila generalna skupščina Združenih narodov v Vancouvru leta 1976, ko so začele vlade prepoznavati potrebo po trajnostnih človekovih naseljih, zavedajoč se posledic hitre urbanizacije in procesa najbolj množičnega doseljevanja ljudi v mesta, kar do tedaj še ni bilo deležno mednarodne pozornosti. Zaveze, ki so jih tedaj države sprejele, so bile na novo definirane in potrjene 20 let kasneje na konferenci Habitat II v Istanbulu. Svetovni voditelji so sprejeli globalni načrt zagotovitve primernega doma, ki spodbuja trajnostni urbani razvoj.
Deklaracija o Novi urbani agendi po 40 letih od prve konference predstavlja širok konsenz, da se morajo struktura, oblika in funkcionalnost mest in naselij spremeniti skladno s spremembami družb. Mesta so nadaljevala s širitvijo navzven, pogosto temelječ na šibkem planiranju in stihijskem upravljanju širitve, slumi in neurejena območja bivališč so nastajala kot spontane oblike urbanizacije, ki jo tvorijo številne preživetvene strategije najrevnejših in izključenih skupin prebivalcev.
Nova urbana agenda promovira temeljne koncepte in usmeritve za bolj vključujoča, varna, odporna in trajnostna mesta. Spodbuja zgoščevanje namesto širitve mest, ohranjanje krajine in naravnih virov ter poudarja pomembnost javnih prostorov za vse. Uveljavlja boljšo koordinacijo med lokalno in nacionalno oblastjo, kakor tudi celostni pogled na urbanistično načrtovanje za zagotavljanje učinkovite kohezije, participacije in socialne vključenosti.
