Varuhinja človekovih pravic EU – pomembno stališče glede sodelovanja javnosti

Varuhinja človekovih pravic EU – pomembno stališče glede sodelovanja javnosti

Pred kratkim je problematiko sodelovanja javnosti Varuhinja človekovih pravic EU naslovila, v zadevi 1026/2020/MAS, ki se sicer ne nanaša na okolje, je pa stališče pomembno tudi za spoštovanje in izvajanje Aarhuške konvencije pred organi EU.

Varuhinja je v zadevi v svojem komentarju o sporazumu EU z združenjem Mercosur opozorila, da »sklenitev sporazuma, še preden so bili njegovi potencialni učinki dokončno ocenjeni, spodkopava vrednote EU in možnost sodelovanja javnosti pri razpravi o sporazumu.« V danem primeru je EU Komisija končni sporazum podpisala, še preden je bila dokončana študija vplivov (Sustainability  Impact Assessment — SIA), ki bi ocenila potencialne ekonomske, socialne in okoljske vplive sporazuma ter tudi vplive na področju človekovih pravic. SIA so neodvisne študije, pripravljene v sodelovanju s Komisijo, ki sooblikujejo pogajanja in posledično tudi vplivajo na njihov izid; eden od vidikov študije pa so tudi mnenja civilne družbe in drugih deležnikov. Ko je študija dokončana Komisija pripravi dokument o stališču, v katerem pojasni vpliv izsledkov študije na končne odločitve v pogajanjih. Pri pogajanjih v konkretnem primeru pa ni bilo upoštevano niti končno poročilo študije, odziv Komisije nanjo, niti zadnja posvetovanja z deležniki.

Preiskava varuhinje je razkrila, da gre tu za prvi primer, ko pred zaključkom pogajanj ni bilo izdano končno poročilo SIA, od leta 1999, ko so bile te študije uvedene. V primeru Mercosur se je na ta račun pritožilo pet nevladnih organizacij, ki so zatrjevale, da EU ne bi smela zaključiti sporazumov, ne da bi se prej prepričala o obstoju možnosti neskladja z načeli EU glede zaščite človekovih pravic ter promocije trajnostnega ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja (21. člen PEU). Posebej so opozorili na informacije o nekaterih okoljskih problematikah (npr. deforestacija), ki so bile obravnavane šele v končnem poročilu, izdanem po zaključku pogajanj, in zatorej niso bile upoštevane pri sklenitvi dogovora. Poleg tega so izpostavili tudi zelo omejene možnosti sodelovanja javnosti, saj v študijo prispevki in komentarji, ki so jih podali deležniki, niso bili vključeni.

Komisija je odgovorila, da ne obstaja pravna obveznost, da bi SIA študije morale biti dokončane pred zaključkom pogajanj, čeprav je to sicer zaželeno. Varuhinja človekovih pravic je v poročilu podala, da je naloga Komisije, da zagotovi pravočasno dokončanje študije in da je torej v tem primeru šlo za nepravilnost s strani Komisije. Opozorila je tudi, da bi »Evropska Komisija morala pokazati, da je pred sklenitvijo dogovora v celoti upoštevala njegove potencialne vplive na okolje in druge vidike.«