Na področju urejanja prostora sta krovna predpisa Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Slednji je iz splošnih režima načrtovanja po Zakonu o prostorskem načrtovanju izvzel prostorske ureditve državnega pomena s področij cestne in železniške infrastrukture, infrastrukture zračnega in pomorskega ter rečnega prometa, energetske infrastrukture, rudarstva, javnih komunikacijskih omrežij, varstva okolja, meteorologije, vodne infrastrukture, obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zakona glede sodelovanja javnosti različno urejata pravice javnosti v procesu načrtovanja. Slednji omogoča sodelovanje javnosti v zgodnejših fazah načrtovanja in tekom celotnega postopka priprave načrta. Po Zakonu o prostorskem načrtovanju javnost lahko sodeluje le v okviru javne razgrnitve končnega osnutka tako državnega prostorskega načrta, kakor tudi občinskega prostorskega načrta, ki traja 30 dni. V tem času lahko javnost podaja pripombe in predloge, do katerih mora pripravljalec zavzeti stališče v roku 30 dni in ga objaviti na svetovnem spletu. Po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena pa ima javnost pravico v roku 30 dni od tedaj, ko Ministrstvo za okolje in prostor objavi pobudo za pripravo načrta na svoji spletni strani pravico nanjo dajati predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude. Ministrstvo lahko v tem času z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizira posvet. Po prejemu vseh smernic in predlogov ministrstvo kot koordinator skupaj s pobudnikom načrta, investitorjem in izdelovalcem le te v roku 30 dni analizira. Po sprejemu sklepa o pripravi načrta se prostorske ureditve pripravijo v variantah. Ministrstvo kot koordinator in pobudnik načrta morata seznaniti javnost s študijo variant in predlogom najustreznejše variante ali rešitve v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni. V tem času mora biti tudi zagotovljena javna obravnava, javnost pa ima možnost dajati pripombe in predloge. Te Ministrstvo, pobudnik, investitor in izdelovalec preučijo in v roku 60 dni zavzamejo stališče do predlaganih pripomb in predlogo, ki se objavi na spletni strani ministrstva in pošlje občanom. Ko je varianta potrjena, se pripravi načrt, javnost pa se z njegovim osnutkom (hkrati tudi s poročilom o vplivih na okolje in osnutku okoljevarstvenega soglasja) seznani v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni. V tem času ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek načrta, na poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju. Do pripomb pripravljalci zavzamejo stališče, ki ga objavijo na spletni strani ministrstva in pošljejo občanom. Vsekakor bi bilo potrebno poenotiti ureditev sodelovanja javnosti po obeh zakonih in sicer po standardu Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena.
