Pričakovati je, da se bodo mesta v prihajajočem desetletju vse več ukvarjala s spodbujanjem prebivalcev k telesni aktivnosti.
Telesna neaktivnost in sedeči način življenja postajata glavni grožnji za zdravje prebivalcev. Pogostost kroničnih obolenj, povezanih s fizično neaktivnostjo, se je drastično povečala. Kronična obolenja, kot so bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, rak debelega črevesa in debelost vplivajo na visoko in zgodnjo umrljivost, osamljenost in družbeno izključenost.
Kolektivno zmanjšanje gibanja močno povečuje neposredne stroške zdravstvene oskrbe, pa tudi posredne stroške, povezane z povečano bolniško odsotnostjo, nezmožnostjo za delo in dnevno oskrbo. Ker se številne naloge, kot so zaposlovanje, socialna oskrba in osnovna zdravstvena oskrba, prenašajo z nacionalnih na lokalne ravni uprave, postajajo mesta vse bolj pomembna pri skrbi za telesno aktivnost svojih prebivalcev.
Via:: IPoP RSS
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.