Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Kaj je dobro vedeti o Upravni inšpekciji? (Informator december 2011)

22. februar, 2013AdministratorSporočila članov

Pogosto pri upravnih zadevah, s katerimi imamo opravka naletimo na nepravilnosti, tako v smislu neodzivnosti upravnega organa, neprimernega odnosa uradnikov, kakor tudi drugih manjših nepravilnosti, ki pa ni so vsebinske narave. Namreč vsebinske nepravilnosti v zadevi lahko upravičenci uveljavljajo v okviru pritožb zoper same odločbe. Za ostale okoliščine, ki pogosto vzbujajo nezadovoljstvo pri uporabnikih pa je  morda pristojno mesto Upravna inšpekcija.

Upravna inšpekcija je del Inšpektorata za javno upravo, ki je bil ustanovljen leta 2009 in domuje pri  Ministrstvu za javno upravo. Upravna inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku (neuradno prečiščeno besedilo najdete na spletni strani Ministrstva za javno upravo), Uredbe o upravnem poslovanju (neuradno prečiščeno besedilo najdete na spletni strani Ministrstva za javno upravo in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Prav z zadnjimi spremembami in dopolnitvami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list S št. 8/2010), ki veljajo od 20.2.2010, so se umestila v zakon dodatna določila v zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora, upravna inšpekcija pa je dobila večje pristojnosti. Predvsem zakon določa, da upravna inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona in tudi drugih zakonov, ki urejajo upravni postopek. Namreč nekateri posebni zakoni urejajo upravni postopek nekoliko drugače kot Zakon o splošnem upravnem postopku.

Upravni inšpektor ima pravico vstopa v prostore organa in do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, vključno s tajnimi podatki, poslovnimi skrivnostmi, davčnimi tajnostmi in drugimi varovanimi podatki. Pri  opravljanju nadzora lahko odredi, da  se nezakonitosti odpravijo v določenem roku. Upravni inšpektor lahko ugotavlja:

– kršitve pravil upravnega postopka, ki imajo za posledico očitno prikrajšanje javnega interesa, pravic oziroma pravnih koristi strank, ali druge ponavljajoče se kršitve pravil upravnega postopka, ki niso odpravljene v določenem roku – inšpektor lahko odredi, da se uradna oseba ponovno udeleži usposabljanja za vodenje in odločanje v postopku (pritožba ne zadrži izvršitve) lahko pa predlaga tudi uvedbo disciplinskega postopka zoper uradno osebo – kršiteljico;

– ali upravni postopek vodi ali v njem odloča oseba, ki ne izpolnjuje pogojev po tem zakonu – inšpektor lahko odredi predstojniku organa, da taka oseba takoj preneha z vodenjem postopka oziroma odločanjem v upravnih zadevah, predstojnik pa mora zagotoviti (pritožba ne zadrži izvršitve);

– ali nosilec javnih pooblastil ne izvaja javnih pooblastil ali jih izvaja nestrokovno, nevestno ali malomarno – inšpektor lahko predlaga pristojnemu organu, da začne postopek odvzema javnih pooblastil.

Če se  pri upravnem nadzoru ugotovi, da ima dejanje uradne ali druge osebe v konkretni upravni zadevi znake kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora upravni inšpektor to naznaniti pristojnemu organu oziroma vložiti kazensko ovadbo. Upravni inšpektor o ugotovitvah nadzora napiše zapisnik, v katerem lahko predstojniku organa odredi, da v določenem roku odpravi nezakonitosti oziroma izvede druge ukrepe. O ugotovitvah se prijavitelja obvesti, če ta to zahteva.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo enkrat letno poroča vladi o ugotovitvah pri nadzoru. Letna poročila so dostopna na spletni strani Inšpektorata za javno upravo, kjer so objavljana tudi razna stališča. Pomembno je stališče inšpektorata glede problematike izvajanja določb 18. člena Uredbe o upravnem poslovanju in 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Namreč 18. člen Uredbe o upravnem poslovanju v 18. členu določa, da mora upravni organ v roku 15 dni odgovoriti na vsak dopis, ki ga prejme, če je naslov pošiljatelja iz njega razviden in če pismo ni šikanoznega značaja (velja tudi za dopise, ki jih organ prejme po elektronski poti preko svojega portala). Določba 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ki je krovni predpis za delovanje inšpekcij) pa zavezuje inšpektorje, da prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti obravnavajo, v primeru zahteve s strani vlagatelja pa morajo tega tudi obvestiti o svojih ukrepih. Vendar pa zakon ne določa roka, v katerem mora inšpektorat to storiti. Mnenje Inšpekcije za javno upravo je, da bi v tem primeru posamezen inšpektorat moral upoštevati določilo 18. člena Uredbe o upravnem poslovanju.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost