V prizadevanju nevladnih organizacij za strokovno korektnim in smiselnim prostorskim načrtovanjem, kjer je pogosto potrebno posameznim nameram, ki so zgolj posledica investitorskih želja, nasprotovati, je pomembna tudi strokovna podpora argumentaciji. Vendar pa nevladne organizacije nimajo sredstev, da bi si lahko zagotovile ekspertna mnenja, kar je še posebej problematično, kadar gre za okoljsko sporne projekte. Pomanjkanje strokovnih ekspertiz pogosto slabi učinkovitost delovanja nevladnih organizacij, zato že dolgo iščemo rešitve, ki bi omogočale nevladnim organizacijam cenejši dostop do neodvisnih strokovnih ekspertiz.
Ena od takih možnosti je tudi izkoriščenje strokovnega znanja, ki ga posamezniki v nevladnih organizacijah že imajo, pa zaradi odsotnosti ustreznega certifikata ali licence, ne morejo uveljaviti dovolj prepričljivo. Ena izmed možnosti dviga »strokovne kompetentnosti« je s pridobitvijo statusa sodnega izvedenca.
Sodno izvedenstvo določa Zakon o sodiščih, ki pravi, da so sodni izvedenci osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je potrebna pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Sodni cenilci pa v enakem statusu podajo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice ter mnenje o njeni vrednosti oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode. Vendar se smejo osebe, imenovane za sodnega izvedenca ali sodnega cenilca sklicevati na to svojo lastnost samo, kadar dajejo izvide in mnenja oziroma cenitve na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic ter za obrambo svojih pravic ali svojega ugleda.
Sodne izvedence in sodne cenilce imenuje minister za pravosodje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- je državljan Republike Slovenije ali države članice EU in aktivno obvlada slovenski jezik,
- je poslovno sposoben in osebnostno primeren,
- ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,
- ima univerzitetno izobrazbo in ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela,
- ima 6 let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,
- ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom.
Kar se tiče osebnostne primernosti, ni primeren za delo izvedenca posameznik, ki se je ali se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da izvedenskega dela ne bo opravljal pošteno in vestno. Glede zahtevane strokovne izobrazbe, sme izjemoma biti imenovan tudi posameznik, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih izvedencev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo. Neizpolnjevanje pogoja šestih let delovnih izkušenj pa se lahko spregleda izjemoma tudi, če gre za priznanega strokovnjaka s specialističnim, magistrskim ali doktorskim naslovom, vendar le za področja, kjer primanjkuje sodnih izvedencev.
Zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca. Vsebino preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja predpiše minister za pravosodje.
Postopek pridobitve statusa sodnega izvedenca ali cenilca določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Oseba zaprosi za status pri Ministrstvu za pravosodje. To vodi postopek imenovanja (pa tudi razrešitve ob določenih pogojih). Ministrstvo za pravosodje pa vodi tudi seznam vseh sodnih izvedencev in cenilcev, ki je dostopen na njihovi spletni strani – imenik sodnih izvedencev in imenik sodnih cenilcev.
Sodni izvedenci in sodni cenilci so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področjih v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja glede novih dognanj in metod dela v stroki. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši. Pripravljalne in izpopolnjevalne seminarje organizira Center za izobraževanje v pravosodju .
