Neizvajanje predpisov s strani države in lokalnih skupnosti je postalo tako velik družbeni problem, da država z zakoni skuša doseči pošteno in kvalitetno delo nosilcev javnih pooblastil. Zato je bil sprejet Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, nekaj novosti v to smer pa določa tudi Kazenski zakonik. Zakoni seveda niso primerno sredstvo za izboljšanje osebne etike posameznikov, toda v sedanjem stanju očitno tudi eno izmed možnih orodij. Koliko bodo učinkoviti pa je v veliki meri odvisno od nas in organov nadzora in pregona, ki se bodo s tem ukvarjali. Področje prostorskega načrtovanja, kjer ni zadovoljivo normiranega sodelovanja javnosti in učinkovitih pravnih sredstev, ob prisotnosti večjega pritiska kapitala, je eno izmed področij, ugodnih za razcvet neetičnega, koruptivnega in celo kaznivega delovanja. Zato je potrebno poznati tudi možnosti učinkovitejšega ukrepanja zoper taka ravnanja.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije najbolj povezujemo z integriteto, lobiranjem in Komisijo za preprečevanje korupcije.
Integriteta je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Za zaščito in krepitev integritete zakon predvideva več prepovedi, ki se nanašajo na funkcionarje (napr. Prepoved opravljanja pridobitne dejanvosti, pravila gled sprejemanja daril, poročanje o premoženju). Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi, morajo skladno s tem zakonom oblikovati in sprejeti načrt integritete in o tem obvestiti komisijo.
Lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajjo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri sprejemanju predpisov ali drugih odločitev. Lobisti morajo biti registrirani v skladu z zakonom pri Komisiji za preprečevanje korupcije. O svojem lobističenm delovanju morajo poročati, prav tako pa morajo tudi lobiranci (funkcionarji in javni uslužbenci) poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o stikih z lobisti.
Korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Sum koruptivnega ravnanja, to je sum kršitve dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega ali tudi pobuda takega ravnanja, lahko vsakdo prijavi Komisiji za preprečevanje korupcije. Komisija prijavitelja na njegovo zahtevo tudi obvesti o svojih ukrepih oziroma postopanju.
Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi (258. člen Kazenskega zakonika) je pojav, s katerim se v praksi vačerkat srečamo, pa morda ne vemo, da je to opredlejeno kot kaznovo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. To kaznivo dejanje stori uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda. Zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Vsakdo lahko poda ovadbo pri državne tožilstvu. Lahko pa se obrne tudi na Upravno inšpekcijo, ki je tudi dolžna naznaniti kaznivo dejanje, če pri svojem delu naleti na sum kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanje oškodovanja javnih financ (257a člen) pa je povsem novo kaznivo dejanje, določeno v zadnjih spremembah Kazenskega zakonika. Stori ga uradna oseba, javni uslužbenec ali druga pooblaščena oseba uporabnika javnih sredstev (oseba javnega prava ali druga oseba, ki izvaja javno službo ali dejavnost v javnem interesu), ki pri naročanju, pridobivanju, upravljanju teh sredstev ali razpolaganju z njimi, zavestno krši predpise, opušča dolžno nadzorstvo ali kako drugače povzroči ali omogoči nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in ta res nastane. Zagrožena je denarna kazen in kazen je zapora od treh mesecev do petih let. Javna sredstva so nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, terjatve, kapitalske naložbe in druge oblike finančnega premoženja države, samoupravne lokalne skupnosti, Evropske unije ali druge pravne osebe javnega prava. Spremembe zakona, ki so uvedle to kaznivo dejanje pa bodo začele veljati šele 15.5.2012.
