Na področju urejanja prostora se trenutno soočamo s kar nekaj predpisi, ki gredo mimo javnosti – brez javne razprave, iz razloga, ker naj bi šlo za nujni postopek. To so predvsem Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o graditvi objektov in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Slednji je bil sicer 18.6.2012 objavljen na spletni strani Vlade RS med gradivi v obravnavi. V gradivu pa je navedeno, da je bila javnost vključena v pripravo zakona z datumom objave 11.6.2012 in da so imele možnost podati pripombe nevladne organizacije, predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti ter občine, vendar ni prispela nobena pripomba do 15.6.2012. Glede priprave prvih dveh pa javnost sploh ni bila obveščena. O njiju smo izvedeli šele preko Skupnosti občin in združenja občina, ki sta ju dobila v obravnavo.
Izogibanje javni obravnavi je v nasprotju:
– s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – 8. člen, po katerem država pogodbenica na ustrezni stopnji, ko so še vse možnosti odprte, prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvršilnih predpisov, tako da določi dovolj dolgo časovno obdobje za učinkovito udeležbo;
– z Resolucijo o normativni dejavnosti – točka 2 b, ki v okviru minimalnih priporočil za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov določa, da naj sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja najmanj 30 do 60 dni;
– z Zakonom o varstvu okolja – 34a. člen, ki določa, da morajo ministrstva pri sprejemu predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in ji dati možnost dajanja pripomb in predlogov v trajanju najmanj 30 dni;
– s Poslovnikom Vlade Republike Slovenije – 9. člen, ki določa, da mora predlagatelj predpisa povabiti strokovno in drugo javnost, da poda svoja mnenja in pripombe, pri čemer je čas za odziv javnosti 30 do 60 dni od objave na spletni strani;
– z Navodili o sodelovanju javnosti pri sprejemanju prepisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, ki jih je sprejelo bivše Ministrstvo za okolje in prostor in so del permanentnega obvestila ministrstva o sodelovanju javnosti, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
K spremembam in dopolnitvam tako pomembnih zakonov, še posebej če so te obsežne, kot se predlaga, je potrebno pristopiti pretehtano in celovito ter v skladu z vsemi načeli in priporočili Resolucije o normativni dejavnosti. Vloga strokovne in splošne javnosti je pri oblikovanju ustreznih rešitev, če so te edini in nujni odziv na obstoječe probleme, je neprecenljiva, tako v postopku same priprave kakor tudi v razpravi na osnutek predpisa. K pripravi predmetnih predpisov javnost ni bila povabljena, pripravljalec zakona se izogiba tudi javni objavi in razpravi na oba osnutka. Še več, javnost ni in ne more biti seznanjena niti s tem, da sta se predloga pripravljala, saj za leto 2012 ni objavljenega letnega normativnega programa vlade, iz katerega je običajno razvidno, katere zakone namerava vlada v določenem letu spreminjati.
9. člen Poslovnika vlade RS v 6. odstavku določa, da se »javnost ne povabi k sodelovanju predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti)«. Navedena predloga zakonov ne utemeljujeta nujnosti postopkov, zato je izključevanje javnosti neutemeljeno oziroma tak postopek kaže na izogibanje sodelovanja javnosti in širše razprave o predlaganih rešitvah.
Predlagatelj v gradivu predlogov obeh zakonov utemeljuje nujnost postopka s potrebnostjo, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj predlog uvaja pocenitev in poenostavitev postopkov ter odpravo administrativnih ovir, kar bo pomenilo tudi sprostitev investicij. 143. člen Poslovnika Državnega zbora določa, kdaj se zakoni sprejemajo lahko po nujnem postopku – kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Pocenitev postopkov in odprava administrativnih ovir vsekakor ne moreta soditi v polje nujnosti zaradi odprave »težko popravljivih posledic«, enakovredno obrambi države in odpravi posledic naravnih nesreč.
Poenostavitve postopkov, četudi so lahko dobrodošle, je vsekakor potrebno uvajati s posebnim premislekom in resno pripravo, ki terja vključitev različnih strokovnih javnosti že pri iskanju rešitev in nato pri njihovem oblikovanju. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti analizi stanja, razmišljati o variantnih rešitvah, presojati njihove posledice in v širši javni razpravi dosegati konsenz optimalnih rešitev. Še posebna pozornost bi bila potrebna zaradi argumenta, ki utemeljuje nujnost – da se bodo s spremembami sprostile investicije. Posledice morda ne dovolj premišljenih rešitev bodo na ta način nepopravljive.
Glede na navedeno je potrebno v tem času v spremljanje predpisov, ki se pripravljajo vložiti več truda, da se sploh izve zanje. Obveščanje o predpisih v pripravi je sicer dolžnost države, ki pa jo v tem trenutku ne izpolnjuje, zato te informacije lahko pridobimo na sledeče načine:
– spremljamo spletne strani ministrstev, posebej področje zakonodaje;
– ministrstvom se lahko postavijo zahtevki za dostop do informacij javnega značaja z vprašanjem, katere predpise pripravlja;
– spremljamo podstran spletne strani e-demokracija – iskalnik po predpisih v postopku priprave;
– spremljamo spletno Vlade RS in gradiva v obravnavi;
– spremljamo tudi spletno stran Državnega zbora – predlogi zakonov saj nekatere pomembne zakone predlagajo kar poslanci – glede takih predlogov pa ni predpisane nobene javne obravnave (taki npr. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov €, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj)
