Zakon o prostorskem načrtovanju v 85. členu določa, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zagotavlja vodenje in vzdrževanje prostorskega informacijskega sistema (PIS). PIS je namenjen za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov države in občin, ter spremljanjem stanja prostora in omogočanjem javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru. 102. člen prehodnih določb istega zakona določa, da mora ministrstvo dokončno vzpostaviti sistem PIS v roku dveh let po uveljavitvi podzakonskega akta. Vlada je leta 2007 vsebino in način priprave, vodenja, uporabe in vzdrževanja PIS določila z Uredbo o prostorskem informacijskem sistemu, torej bi moral biti PIS v celoti vzpostavljen že do januarja 2010. Z Uredbo so bile v slovenski pravni red prenešene tudi zahteve Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti. Leta 2010 so bile zahteve direktive iz uredbe prenešene v nov Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije. Vendar pa kljub temu PIS v praksi še ne deluje. Bolj natančno – je v fazi izgradnje kot del programa projektov e-Prostor, ki naj bi bil v skladu z Akcijskim načrtom elektronskega poslovanja javne uprave od 2010 do 2015 končan do leta 2015.
PIS naj bi vseboval naslednje podatke: o dejanskem stanju v prostoru, o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastruktura, o pravnem stanju v prostoru na osnovi prostorskih aktov in o prostorskih aktih v sprejemanju, o drugih pravnih režimih, ki se nanašajo na varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, o vrednotenju, vplivih in omejitvah kulturne dediščine in ohranjanja narave v prostoru, podatki iz upravnih aktov, ki se nanašajo na gradnje, podatki za pripravo, sprejem in spremljanje prostorskih aktov. Vseboval pa naj bi tudi orodja, ki omogočajo pripravo in spremljanje izvajanja prostorskih aktov v elektronski obliki in metode ter postopke za podporo usklajevanju, sodelovanju in vključevanju javnosti v postopke sprejemanja prostorskih aktov. Glede slednjega naj bi PIS, ko bo deloval v celoti, vseboval zlasti priporočila za vsebino in načine vključevanje strokovne in laične javnosti v postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov, orodja za vizualizacijo načrtovanih prostorskih projektov ter podporo elektronskemu vključevanju javnosti pri pripravi in sprejemu državnih prostorskih aktov, na zaprosilo posamezne občine pa tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov.
Dejstvo, da PIS še ne deluje, je torej problematično tudi z vidika vključevanja javnosti v postopke priprave prostorskih načrtov. Še posebej je to problematično na občinski ravni, kjer veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju že tako določa zelo nizke standarde vključevanja javnosti. Tako trenutno ne obstaja enoten spletni portal, na katerem bi se strokovna in zainteresirana javnost lahko seznanila s postopki sprejemanja in spreminjanja občinskih in državnih prostorskih načrtov. Občine sicer uporabljajo svoja spletna mesta in komercialne ponudnike prostorskih informacijskih sistemov, kot sta PISO in iObčina, preko katerih opravljajo javna naznanila in javne razgrnitve, vendar pa zaradi razdrobljenosti in nepreglednosti teh informacij, ob velikem številu občin v Sloveniji, ne strokovna ne širša javnost in nenazadnje tudi ne investitorji nimajo na voljo jasnega in hitrega pregleda nad aktualnim dogajanjem v prostorskem načrtovanju.
