Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Pri svojem delu je neodvisno in vezano na ustavo in zakon. Aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, v skladu z Zakonom o računskem sodišču ni dopustno izpodbijati niti pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi.
Računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja uporabnikov javnih sredstev. Nekatere revizije so obvezne, torej predpisane z zakonom (npr. pravilnost izvršitve državnega proračuna, pravilnost poslovanja ustreznega števila občin, itd.), druge pa se izvajajo po izboru samega računskega sodišča, lahko tudi na podlagi prejetih pobud. Mnenje o poslovanju oz. revizijsko poročilo, ki ga računsko sodišče poda, mora spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša. Poleg navedenega je ena od temeljnih nalog računskega sodišča tudi svetovanje javni upravi, kako povečati učinkovitost poslovanja uporabnikov javnih sredstev. Na spletni strani računskega sodišča so javno dostopni podatki tako o revizijah, ki so v teku, o fazi revizijskega postopka, kot tudi sama revizijska poročila.
Pobuda za revizijo
Pobudo za revizijo lahko poda praktično kdorkoli – zainteresirana javnost, mediji ali občani. Prav pobude so tako pogosto vir informacij, potrebnih za izvrševanje revizijske pristojnosti v smeri odzivanja na zahteve in pričakovanja okolja. Več je pobud na določeno temo, bolj verjetno je, da bo računsko sodišče pristopilo k reviziji. Ni pa nujno, da bo vsaka pobuda tudi dejansko prišla v fazo revizije, saj se najprej opravi predrevizijske poizvedbe, na podlagi katerih se računsko sodišče nato samo odloči za morebiten revizijski postopek.
Pobuda se vloži pisno po pošti na naslov Računsko sodišče RS, Slovenska cesta 50, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov sloaud@rs-rs.si. Zelo primerno je, da se pobudi priloži vsa morebitna zbrana dokumentacija o zadevi, ter da je pobuda ustrezno utemeljena. To pomeni, da naj pobuda vsebuje naslednje elemente:
– naziv revidiranca – uporabnika javnih sredstev (v pomoč vam je lahko seznam preteklih revidirancev);
– predmet revizije – to so različna področja poslovanja revidiranca (npr. naročanje blaga, plače in drugi izdatki, uspešnost doseganja ciljev, izvedba projektov, pravilnost in smotrnost odločitev, itd.) ter tudi izvajanje določenih predpisov, za katere so zadolženi;
– obdobje revidiranja – npr. poslovanje od leta 2008 do 2012;
– akt, ki ga je potrebno revidirati – npr. zaključni račun proračuna, izvrševanje predpisov, letno poročilo, pogodba, program dela poslovna poročila, itd.;
– splošne cilje revizije – pravilnost poslovanja, smotrnost poslovanja (gospodarnost, učinkovitost, uspešnost), kjer vam bo v pomoč tudi glosar na njihovi spletni strani;
– opozorila na nepravilnosti – primeri kršitev predpisov in skladnosti poslovanja z usmeritvami, ki jih mora upoštevati revidiranec, opozorila na morebitne zlorabe, pomanjkljivosti pri njegovem okolju delovanja in procesih, itd.;
– opozorila na potrebo po spremembi predpisov;
– predlogi za uspešno izvedbo revizije – katera gradiva naj se uporabijo, kateri strokovnjaki naj sodelujejo pri izvedbi revizije, kateri revizijski dokazi naj se uporabijo, itd.
Okoljska revizija
Računsko sodišče izvaja tudi okoljske revizije. Ob širšem zavedanju okoljskih problemov in širjenjem škodljivih vplivov na okolje je bila namreč v mednarodni sferi spoznana potreba po izvajanju okoljskih revizij. To naj bi bile neodvisne in objektivne ocene, ki jih poda vrhovna revizijska institucija v državi, in sicer glede tega, ali vlade držav izpolnjujejo sprejete mednarodne sporazume o varstvu okolja, ali je v državi vzpostavljen celovit in ustrezen institucionalni okvir za učinkovito zaščito in ohranitev okolja, ali je v državi vzpostavljen učinkovit nadzor izvajanja nacionalne zakonodaje tako, da bodo lahko uresničeni zastavljeni strateški cilji varovanja in zaščite okolja in ali so bila javna sredstva za obravnavo in reševanje okoljskih problemov porabljena smotrno.
Okoljske revizije se izvajajo na podlagi Zakona o računskem sodišču, Poslovnika o računskem sodišču, mednarodnih revizijskih standardov INTOSAI, Evropskih smernic za izvajanje mednarodnih revizijskih standardov INTOSAI ter smernic okoljskega revidiranja, ki jih je sprejela delovna skupina za okoljsko revidiranje pri INTOSAI. Računsko sodišče je namreč aktivni član delovne skupine za okoljsko revidiranje pri EUROSAI in INTOSAI.
Med revidirane osebe sodijo predvsem pristojna ministrstva kot nosilci priprave in spremljanja izvajanja okoljske politike, ter izvajalci gospodarskih in negospodarskih javnih služb s področja varstva okolja kot ključni izvajalci mehanizmov sprejete okoljske politike in vladnih okoljskih programov. Po dostopnih podatkih naj bi bile do sedaj v RS opravljene štiri okoljske revizije pravilnosti in smotrnosti poslovanja revidiranih oseb pri izvajanju okoljske zakonodaje in politike, v katerih je bilo obravnavano ravnanje s komunalnimi odpadki, izvajanje okoljske politike na področju varovanja kvalitete voda ter ohranjanja in zaščite biotske raznovrstnosti. Pri dveh revizijah pravilnosti in smotrnosti izvedbe investicij prometne infrastrukture je bil kot predmet revizije obravnavan tudi okoljski vidik izvedbe obeh investicij.
Letno poročilo
Računsko sodišče vsako leto izda letno poročilo o svojem delu. Letno poročilo za leto 2012 bo s strani njegovega odhajajočega predsednika dr. Igorja Šoltesa predano v Državni zbor dne 10.4.2013. Prav dr. Igor Šoltes je bil v mesecu marcu 2013 pobudnik srečanja s civilno družbo na temo medsebojnega sodelovanja in je opozoril na pomembnost dajanja pobud za revizijsko delo računskega sodišča. Primerno utemeljena pobuda za revizijo izvajanja določenih predpisov lahko torej dejansko privede do sprememb teh predpisov, saj je pripravljalec predpisa revizijsko poročilo dolžan spoštovati in primerno popraviti ali spremeniti ugotovljene nepravilnosti oz. nesmotrnosti.
