V zadnjem času je obseg oglaševanja v javnem prostoru očitno presegel meje družbeno sprejemljivega. Množi se število prostorskih konfliktov, ki jim botruje prav oglaševanje, od namernih degradacij prostora zaradi postavitve panojev ob t.i. gradbiščne ograje, prek prekomernega svetlobnega onesnaženja pri novih vrstah svetlobnih panojev do postavitve svetlobnih vitrin v območjih kulturne dediščine. Množi pa se tudi število medijskih in strokovnih odzivov na posledice prekomernega obsega oglaševanja v javnem prostoru. V okviru Mreže za prostor smo zato zastavili niz aktivnosti, ki naslavljajo problematiko oglaševanja v javnem prostoru.
Nepreglednost predpisov
Med težavami je gotovo normativni okvir, saj očitno dopušča naraščanje tovrstnih konfliktov in jih ne razrešuje. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je jeseni 2016 pripravil analizo predpisov, ki urejajo oglaševanje v javnem prostoru (Vrbica, Perić, 2016[1]). Pregledanih je bilo deset relevantnih zakonov in njihovih podzakonskih aktov, še precej več občinskih odlokov, ki urejajo oglaševanje v javnem prostoru, pa tudi vrsta drugih dokumentov, vključno z medijskimi članki na to temo.
Med ključnimi problemi je bila izpostavljena nepreglednost normativne ureditve glede tovrstnega oglaševanja. Medtem, ko je npr. dovoljena vsebina oglaševanja v smislu varstva potrošnikov celovito urejena v Zakonu o varstvu potrošnikov, oglaševanje v medijih pa v Zakonu o medijih, pa oglaševanje v javnem prostoru ni nikjer celovito urejeno.
Neučinkovit nadzor
Še večja težava pa je neučinkovit inšpekcijski nadzor nad področjem. Pri tem analiza posebej izpostavlja nejasne razmejitve pristojnosti glede nadzora, kjer so problemi tako pri delitvi med državno in občinsko pristojnostjo kot pri delitvi pristojnosti med vsebinskimi področji nadzora.
Predlogi
Med predlogi, ki jih analiza podaja za razrešitev problematike, naj izpostavimo naslednje:
Celotno analizo si lahko preberete tukaj.
[1] Mag. Senka Š. Vrbica in Aleksandra Perić, Plakatiranje v urbanem prostoru: Analiza normativnega okvira za oglaševanje v javnem prostoru, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, oktober 2016
Prva različica prispevka je bila pripravljena za knjižico Mestni plakat in oglaševanje v odprtem javnem prostoru, ki jo je v juniju 2017 izdala Zbornica za arhitekturo in prostor.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.