Projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, v okviru katerega se spodbujajo tudi skupnostne prakse pri urejanju prostora, je v tem letu doživel nadaljevanje in tako teče že dve leti.
Slovenija je bogato obdarjena z nizkoogljičnimi in trajnostnimi življenjskimi viri: gozdovi, vodnimi viri, obnovljivimi viri energije, rodovitno prstjo, raznolikimi naravnimi pokrajinami in biotsko raznovrstnostjo. Veliko priložnosti za prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo izhaja tudi iz trajnostne rabe prostora in učinkovitejše rabe energije. Lokalne skupnosti so življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju. So najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti virov, saj ti predstavljajo osnovo za njihov blaginjo in lahko poženejo pozitivno povratno zanko razvoja (vse bolj trajnostno upravljanje z viri prinaša vedno več razvojnih priložnosti).
Projekt Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, v okviru katerega se spodbujajo tudi skupnostne prakse pri urejanju prostora, je v tem letu doživel nadaljevanje in tako teče že dve leti. Perspektivne so predvsem skupnostne prakse usmerjene v trajnostno mobilnost (Pešbus in Bicivlak), korak naprej pa je narejen tudi v spodbujanju vzpostavitve skupnostnega prostora. Pri prvem projektu, v okviru katerega so nastali tudi priročniki, namenjeni spodbujanju omenjenih skupnostnih praks, so pri projektu sodelovale organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC ter IPoP – Inštitut za politike prostora, aktualni projekt pa poteka v istem partnerstvu, a brez IPoP.
V maju in juniju so potekale po Sloveniji regionalne delavnice, v okviru katerih so se občine, organizacije, podjetja in civilne iniciative, ki so aktivne v lokalni skupnosti, seznanile s konceptom skupnostnih praks in izbranimi dobrimi praksami iz Slovenije in tujine na področju trajnostnega urejanja prostora, krožnega gospodarstva, prehranske samooskrbe in ekološkega kmetovanja, učinkovite rabe energije in lokalne samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov energije.
