Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Stealthing – nedovoljena spolna praksa

11. oktober, 2017AdministratorSporočila članovNo comments

Če ugotovite, da je vaš partner med spolnim odnosom snel kondom, mu ne prigovarjajte, naj nadene novega, pač pa, da naj si nadene hlače in odkoraka ven.

Stealthing pomeni odstranitev kondoma med spolnim odnosom brez védenja, tj. brez soglasja, partnerke ali partnerja. Morda se sprva ne zdi, da gre za usodno dejanje, a v resnici govorimo o obliki posilstva.

Po svetu poročajo o vse več klicih na centre za pomoč žrtvam spolnih napadov, ki jih žrtve začnejo rekoč: »Saj niti ne vem, ali gre res za posilstvo, vendar …«. Potem pojasnijo, da jepartner, brez njihove vednosti, med spolnim odnosom snel kondom in tako dejanje tudi zaključil. Ženske na to odreagirajo zelo različno, mnoge to občutijo kot posilstvo. In prav imajo. Nujna predpostavka odločitve za spolni odnos je volja oz. soglasje, vendar ne le soglasje o tem, da si oba želita spolnega akta, temveč tudi o tem, ali naj se uporabi zaščita ali ne. Če je dogovor, da se zaščita uporabi, potem se le-te brez vednosti drugega ne sme odstraniti. Bistveno vprašanje je, ali bi ženska pristala na spolni odnos, če bi vedela, da bo moški vmes odstranil kondom. Ne gre namreč za vprašanje zaupanja v osebno higieno, gre za to, da spolno nalezljive bolezni pogosto niso vidne očesu, posledice takšnih odnosov pa so lahko tudi neželene nosečnosti.

Nekateri kazenski sistemi že omogočajo pregon takšnih dejanj kot posilstvo, drugi, kot je naš, so pri vprašanjih posilstva bistveno manj sodobni. Težava je v tem, da zakonodajalci kot posilstvo večinoma vidijo zgolj tista dejanja, kjer gre za fizično prisilo v spolni odnos, žrtev mora pokazati vsaj kakšno modrico in odrgnino, dokazati, da se je upirala in poskušala uiti. Tako kot posilstvone šteje spolno dejanje, v katerega ena oseba ni privolila, ker je bila npr. vinjena in se ni mogla upirati, še manj, če je zgolj umanjkalo soglasje o uporabi zaščite ali njeni odstranitvi.

Evropsko sodišče za človekove pravice je jasno izrazilo stališče, da opredelitev posilstva, ki temelji na uporabi sile, žensk ne ščiti pred spolnim nasiljem v zadostni meri, poleg tega pa nedavno sprejeta Istanbulska konvencija tudi jasno pove, da je spolno dejanje brez privoljenja nasilno dejanje in je kot takšno tudi kaznivo. Ključen element je privoljenje in ne uporaba sile, privoljenje pa se razteza tudi na zaščito, ves čas spolnega odnosa.

Da je stealthing modna spolna praksa, dokazuje tudi dejstvo, da obstajajo blogi in forumi, kjer se moški s tem hvalijo tercelo izmenjujejo nasvete, kako čim bolj prikrito odstraniti kondom. S tem pa tudi sporočajo, da je zanje srž spolnega odnosa nadzor moči in ne užitek  dveh enakovrednih spolnih partnerjev. Skrivoma odstraniti kondom pomeni odvzeti možnost odločitve. Pri tem ni pomembno, ali sta partnerja poročena ali imata zgolj avanturo za eno noč, v vsakem primeru govorimo o dejanju, ki ga je potrebno kazensko preganjati.

Prav to očitajo tudi ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangu: domnevna žrtev trdi, da je sicer pristala na spolni odnos, vendar ne brez zaščite. Ker je Assange zaščito med spolnim aktom odstranil, mu je na Švedskem grozil kazenski pregon zaradi posilstva. V Švici nek moški zaradi tega že prestaja zaporno kazen.

Raziskave na področju spolnega nasilja so pokazale, da ostaja velika večina kaznivih dejanj neodkritih, v večini evropskih držav pa je na voljo le malo ali nič podpornih storitev za pomoč ženskam žrtvam posilstev.

Če ugotovite, da je vaš partner med spolnim odnosom snel kondom, mu ne prigovarjajte, naj nadene novega, pač pa, da naj si nadene hlače in odkoraka ven. Bolj kot njegovo razpoloženje je pomembno, da spolni odnos za vas nima neželenih posledic.

Ta kolumna direktorice PIC Katarine Bervar Sternad je bila objavljena tudi v reviji Grazia.

Via:: PiC RSS

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost