V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Komisija je zato sprejela strategijo o plastiki, v maju pa so predvideni še nadaljnji zakonodajni predlogi v tej smeri. Prav tako je pripravila Sporočilo o vprašanju stičišča med politikami na področju kemikalij, odpadkov in proizvodov, da bi bili ustrezno obravnavani tudi reciklirani materiali, ki se vrnejo v gospodarstvo kot sekundarne surovine.
Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila Komisija. Strategija o plastiki naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira probleme EU industrije. S Sporočilom o stičišču med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih Komisija odpira pomembno področje ustrezne kvalitete materialov, zlasti sekundarnih surovin, pri čemer je ključno zagotoviti usklajenost zakonodaje s področja kemikalij in odpadkov. Ob zaključku razprave je državna sekretarka poudarila, da je prehod v krožno gospodarstvo temelj za trajnostno gospodarsko rast ter nova delovna mesta, zato je treba v razpravo o prehodu na krožno gospodarstvo vključiti vse relevantne sestave sveta, vključno z najvišjim odločevalskim nivojem.
V popoldanski razpravi so ministri razpravljali o zelenitvi Evropskega semestra. Gre za vsakoletno razpravo o odzivu na Letni pregled rasti in o prispevku Sveta EU za okolje k procesu Evropskega semestra. Ministri so ponovno pozvali k okrepljeni pozornosti do okoljskih vsebin tako v okviru evropskega semestra kot tudi do vidikov trajnostnega financiranja v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira EU. Ob robu zasedanja sveta je potekal tudi sestanek t.i. Green Growth Skupine (GGG – skupine ministrov ambicioznejših okoljskih držav članic za zeleno rast), v okviru katere je bila usklajena in objavljena izjava glede vključevanja podnebnih vidikov v prihodnji večletni finančni okvir EU (.pdf).
Ministri so v razpravi naslovili tudi možnosti izboljšanja izvajanja okoljske zakonodaje in s tem krepitve vključevanja okoljskih vsebin v osrednje politike. V tem okviru so naslovili pobudo Komisije za učinkovitejše izvajanje okoljske zakonodaje – EIR (Environmental Implementation Review). Slovenija je tako kot v preteklih letih ponovno pozvala k okrepljeni nasloviti okoljskih in podnebnih vsebin v okviru Letnega pregleda rasti in Evropskega semestra. Državna sekretarka Stebernak je tudi pozdravila pozitivne premike v tej smeri v zadnjih dokumentih kot na primer okrepljeno pozornost učinkoviti rabi virov in krožnega gospodarstva.
V okviru točk razno so bile naslovljene ostale aktualne vsebine na okoljskem in podnebnem področju. Med drugim je Francija poročala o stanju pogajanj o Globalnem paktu za okolje, Poljska delegacija je poročala o pripravah na naslednjo podnebno konferenco pogodbenic (COP24), ki bo jeseni v Katowicah na Poljskem. Slovenija je pozdravila prizadevanja Poljske za uspešno izvedbo podnebne konference ter se zavzela za uspešen zaključek pogajanj tako glede izvedbenih pravil Pariškega sporazuma, kot glede t.i. Talanoa dialoga oz ocene dosedanjih zavez glede zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ob točki razno je Komisija ministrom predstavila tudi konec lanskega leta objavljeni zakonodajni predlog o zmanjševanju emisij osebnih in lahkih tovornih vozil, ki bo bistveno prispeval k zmanjševanju emisij iz prometnega sektorja kot tudi k izboljšanju kakovosti zunanjega zraka. Predstavljeno pa je bilo tudi zadnje dogajanje glede omejevanja emisij iz pomorstva v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Francija in Združeno kraljestvo pa sta pozvali k nujnosti prepovedi trgovanja s slonovino v EU.
* * *
Via:: MOP PR
