Slovensko morje in obala sta glede na pestrost že obstoječih rab, ki so prisotne na območju morja in obale, dober zgled trajnostnega razvoja. Tudi v prihodnje se na morju in v obalnem pasu predvideva razvoj tistih dejavnosti, ki ne zmanjšujejo kvalitete okoljskih elementov. Iskali bomo možnosti sinergij in povečane kvalitete rabe, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti neovirani dostopnosti do morja in obale za vse deležnike. Rezultati dela na implementaciji zahtev direktive so hkrati koristen vhodni podatek tudi za novo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jo pripravlja MOP.
Za Slovenijo je glede na značilnosti prostora, ki je predmet obravnave, posebno pozornost treba nameniti odnosom med morjem, obalo in zaledjem, kakor tudi razumevanju prostorske problematike v širšem regionalnem kontekstu. Slovenija je aktivno vključena v različne mednarodne povezave in pobude, ki imajo cilj skupaj razreševati skupne izzive in problematiko. Primer Slovenije velja izpostaviti kot primer dobre prakse proaktivnega pristopa pri načrtovanju trajnostnega razvoja na območju severnega Jadrana. Pomorski prostorski načrt, k pripravi katerega je Slovenija pristopila, je pomemben mejnik na tej poti, ne pa njen končni cilj. Končni cilj bomo dosegli, ko bomo pomorski prostorski načrt ne samo pripravili, ampak uspešno tudi izvedli.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.