Pomen gozdov
Gozdovi niso samo paša za naše oči, temveč so tudi bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Gozdovi zagotavljajo več kot 50% zatočišč kopenskim vrstam žuželk in živali. Prav tako prispevajo k ohranjanju ravnotežja med ravnijo kisika in CO2 v okolju; varujejo vodozbirna območja, ki dovajajo svežo vodo v reke; zagotavljajo hrano najrazličnejšim žuželkam, sesalcem, pticam in plazilcem ter lahko ohladijo zrak v mestnih predelih za 2 do 8 stopinj Celzija. Drevesa so pomembna tudi za človeško družbo. Več kot 1,7 milijarde ljudi, vključno z ljudmi iz več kot 2000 posameznih domorodnih skupnosti, je za svoje preživetje odvisnih od gozda. Poleg tega drevesa prek lesa svetu zagotavljajo več energije kot sončna, hidroelektrična ali vetrna energija. Zaradi tega je življenjsko pomemben vir preživetja za ljudi v državah v razvoju.
Usmerjanje razvoja gozdov v Sloveniji
Usmerjanje razvoja gozdov v Sloveniji je poudarjeno večnamensko, poleg lesnoproizvodnih funkcij gozdovi opravljajo še ekološke in socialne funkcije. To je izrazito prav v mestnih in primestnih gozdovih, kjer je rekreacijska funkcija že dobro uveljavljena, na pomenu pa zaradi ekstremnih vremenskih razmer pridobiva zlasti klimatska funkcija. Z naravovarstvenega in okoljskega vidika so gozdovi Slovenije pomembni zlasti za ohranjanje biotske raznovrstnosti, blaženje podnebnih sprememb in zagotavljanje kakovostne pitne vode. Kakovostno usmerjanje razvoja gozdov na način, da se zagotavlja tudi te javne vidike ne glede na lastnino, zato predstavlja velik izziv za gozdarsko stroko in tudi širše za celotno družbo.
Za ohranjanje biotske raznovrstnosti so posebej pomembni gozdni rezervati, vključno z rezervatoma Pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle, ki sta od leta 2017 na UNESCO Seznamu svetovne dediščine. Gre za območja, ki so prepuščena naravnemu razvoju in tako nudijo pomemben življenjski prostor nekaterim zelo specializiranim živalskim in rastlinskim vrstam. V Evropi je območij, ki so prepuščena naravnemu razvoju vse od zadnje poledenitve, malo in so zato še bolj pomembna tako s pričevalnega kot tudi z raziskovalno-izobraževalnega vidika.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.