Cilj Dopolnilnega protokola je zagotavljanje mednarodnih pravil in postopkov na področju odgovornosti in nadomestil za morebitno nastalo škodo ob čezmejnem gibanju živih GSO. Dopolnilni protokol definira škodo, operaterja, odgovarjajoče ukrepe in pomembne škodljive učinke. V Dopolnilnem protokolu je predviden upravni pristop, v okviru katerega pogodbenica (država podpisnica protokola) poišče povzročitelja, oceni škodo in določi katere ukrepe je treba izvesti. Pogodbenica od operaterja (uvoznik, distributer, podjetnik) zahteva, da v primeru škode takoj obvesti pristojni organ pogodbenice (v Sloveniji je za to področje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor), oceni škodo in izvede ustrezne ukrepe za povračilo v prvotno stanje ali druge ustrezne ukrepe. Dopolnilni protokol je ohranil pravico pogodbenic, da v svoji domači zakonodaji zahtevajo finančno garancijo za odpravo morebitne škode v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi po mednarodni zakonodaji. Kot dokaz bodo operaterji ob uvozu v katerokoli državo pogodbenico morali predložiti na primer ustrezno zavarovanje ali drugo finančno jamstvo.
Dopolnilni protokol dopolnjuje matični Kartagenski protokol o biološki varnosti in ga ne spreminja, z njim je tudi izvedbeno povezan. Tudi ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic dopolnilnega protokola na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti. Določbe konvencije in protokola se uporabljajo tudi za ta dopolnilni protokol razen, če ni v njem drugače določeno. Dopolnilni protokol tudi ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenice po mednarodnem pravu.
Po podpisu so morale pogodbenice Dopolnilni protokol ratificirati še na nacionalni ravni, prav tako tudi EU. Dopolnilni protokol je začel veljati po deponiranju štiridesetega inštrumenta o ratifikaciji (zakoni o ratifikaciji) pri Organizaciji Združenih narodov.
V skladu s smernicami Evropskega sveta je morala Komisija zagotoviti, da bodo rezultati pogajanj skladni z ustrezno zakonodajo EU in z osnovnimi načeli zakonov držav članic EU o odgovornosti in nadomestilu za škodo s področja varstva okolja ter da jih bo v EU mogoče izvajati brez uvajanja ali spreminjanja bistvenih pravil o civilni odgovornosti, kar ji je tudi uspelo. Vse članice EU bodo obveznosti iz dopolnilnega protokola izvajale skozi zakonodajo s področja varstva okolja, ki jo že imajo preneseno v domač pravni red.
* * *
Dopolnilni protokol
Kartagenski protokol
Konvencija o biološki raznovrstnosti
Brošura Gensko spremenjeni organizmi (oktober 2003)
Podpis Dopolnilnega protokola (11. 5. 2011)
Via:: MOP PR
