Ministrstvo za okolje in prostor ni omogočilo vpogleda v opomin Evropske komisije Sloveniji glede postopkov prostorskega državnega in občinskega prostorskega načrtovanja po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in Zakona o prostorskem načrtovanju. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC se je na odločitev pritožil, saj meni, da gre za okoljske podatke, glede katerih ni možno uporabljati izjem ali izključitve.
Dne 16.12.2016 je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo novico, da je Slovenija prejela uradni opomin Komisije v zvezi s presojo vplivov nekaterih načrtov in projektov na okolje. Opomin se nanaša na postopke prostorskega državnega in občinskega prostorskega načrtovanja po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in Zakona o prostorskem načrtovanju. Glede na novico je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC dne 21.12.2016 zaprosil za dostop do informacij javnega značaja in sicer za uradni opomin in odgovor RS v predhodni poizvedovalni fazi (fazi Pilota). Dne 18.5.2017 je prejel odločbo Ministrstva za okolje in prostor (ki ima datum izdaje 6.2.2017), s katero je dostop do teh informacij zavrnil. Poleg zelo široko razumljenega roka za odločanje (po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja 20 delovnih dni) je Ministrstvo za okolje in prostor tudi pravno podlago za zavrnitev dostopa do informacij razlagalo zelo široko. Oprlo se je namreč na 2. odstavek 4. člena Uredbe 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (uredbe so predpisi EU, ki zavezujejo države neposredno). Ta določa, da institucija lahko zvrne dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo: poslovnih interesov fizičnih in pravnih oseb, vključno z intelektualno lastnino, sodnih postopkov in pravnih nasvetov ter namena inšpekcij, preiskav in revizij. Iz tega razloga je zavrnilo posredovanje uradnega opomina, pri čemer pa ni obrazložilo, varstvo česa naj bi razkrijte oslabilo in kako naj bi razkritje oslabilo postopek. Posredovanje odgovora RS pa je zavrnilo iz razloga, ker je vsebinsko povezano s kršitvijo in organ meni, da bi s tem prav tako ogrozil nemoten potek postopka, ki je sprožen s strani EK proti RS, saj se iz odgovora lahko razberejo očitki Komisije.
PIC se je zoper odločitev pritožil, saj meni, da gre za okoljske podatke, glede katerih ni možno uporabljati izjem ali izključitve. Presoje vplivov na okolje so glavni instrument varstva okolja, prostorsko načrtovanje pa je postopek načrtovanja posegov v prostor, ki se s tem prepleta. Preglednost in razumljivost normativnega okvira glede presoj vplivov na okolje, prepletenih s prostorskim načrtovanjem je ključna za razumevanje in pravno varstvo interesov vseh deležnikov ter javnosti, ki pri tem sodelujejo. Zato je javnost lahko tudi vitalno zainteresirana za ugotovitve Evropske komisije ter vsebino uradnega opomina. Glede odgovora Ministrstva za okolje in prostor v predhodnem postopku pa so nevladne organizacije v preteklosti že pridobile take odgovore, saj tak dokument izpolnjuje vse pogoje 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in ne gre za izjemo iz 6. člena tega zakona. Zavrnitev dostopa do teh informacij je tudi v nasprotju s 4. členom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Sicer pa je država tudi sicer zelo nenaklonjena razkrivanju tekočih postopkov Evropske komisije do Slovenije in ne vodi javno objavljenega pregleda odprtih zadev. Zadnje poročilo o stanju prenosa direktiv in odprtih postopkih je dostopno med gradivi vlade s katerim se je vlada seznanila na 124. seji dne 2.3.2017.
