Predlog Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju v javni razpravi do 12.9.2011. Gre za zakonsko urejanje materije, ki jo je doslej urejala Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki je bila izdana na podlagi prejšnjega Zakona o varstvu okolja, v veljavi pa ga je ohranil Zakon o ohranjanju narave in novi Zakon o varstvu okolja. Porast voženj z različnimi vozili v naravi v preteklem obdobju in ker ni ustreznih pravnih podlag za prilagajanje te uredbe novemu stanju, terja ureditev vožnje v naravnem okolju z zakonom. Ta naj bi preusmeril vožnjo predvsem na prostore, ki so za to posebej urejeni. Predlagatelj zakona je podal tudi kratek primerjalni prikaz ureditev v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Bavarskem.
Predlog zakona tako ureja pogoje vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju. Pri tem je naravno okolje opredeljeno kot območje zunaj naselij, cest, ki se uporabljajo za javni promet, območij za rekreacijo in šport, objektov in omrežij javne infrastrukture in območij rudarskih operacij. Tako je vožnja v naravnem okolju:
– z vozili na motorni pogon načelno prepovedana (vožnja, ustavljanje, parkiranje, organiziranje vožnje, vožnja v skupini vozil, razen ustavljanje in parkiranje v območju 5 m izven vozišča), razen na gozdnih poteh, kjer je dovoljena v skupini vozil, razen z vozili na gosenicah. Za slednje je vožnja dovoljena na gozdnem cestnem omrežju, ki ga določi lokalna skupnost na podlagi predhodnega soglasja zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za gozdove s splošnim aktom, če to ne ogroža ekosistemov, naravnih vrednot in krajine, take ceste pa morajo biti posebej označene;
– s kolesi prav tako prepovedana (vožnja, ustavljanje, organiziranje vožnje s kolesi, razen ustavljanje 5 m izven vozišč), razen na gozdnih cestah in nekategoriziranih cestah, kjer je dovoljeno voziti, ustaviti ter organizirati vožnje in tekmovanja s kolesi. Pod posebnimi pogoji pa je dovoljena tudi vožnja in ustavljanje na označenih gozdnih vlakah in drugih poteh, določenih v prostorskem delu gozdnogospodarskega in lovskega upravljalskega načrta – take poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost. Po planinskih poteh pa je dovoljena vožnja, ustavitev in organiziranje vožnje s kolesom le, če je pot določena s strani Ministrstva za okolje in prostor po predhodnem soglasju Zavoda RS za varstvo narave. Poti morajo biti označene.
Za zakonom ali podzakonskim predpisom pa se lahko določi tudi strožji režim vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi na naravnih območjih, ki so posebej varovana. Glede same vožnje predlog zakona določa posebne pogoje:
– voznik vozila na motorni pogon mora biti star najmanj 14 let, nositi mora ustrezno čelado;
– pri vožnji s kolesom se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pravila cestnega prometa, na planinskih poteh pa imajo prednost pešci;
– vsi vozniki morajo prilagoditi način in hitrost vožnje svojemu znanju, terenskim in vremenskim razmeram, hitrost vožnje pa ne sme preseči 40km/h;
– voznik vozila na motorni pogon ali kolesa ne sme voziti pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Za kršitev zakonskih pravil so določene sorazmerno visoko globe in sicer za manjše prekrške od 100 do 1.000 €, za hujše od 500 do 4.000 € za posameznike, za pravne osebe pa od 4.000 do 40.000 €.
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.