V mesecu februarju 2013 se je od dela varuhinje človekovih pravic RS poslovila dr. Zdenka Čebašek-Travnik, posle pa je prevzela Vlasta Nussdorfer. Ob iztekajočem se mandatu je dr. Zdenka Čebašek-Travnik organizirala še zadnje srečanje z nevladnimi organizacijami, ko se je dne 12.2.2013 v Okoljskem centru v Ljubljani s predavanjem na temo aktivnosti Varuha na področju okolja in prostora tudi zahvalila nevladnim organizacijam za uspešno sodelovanje in opozorila, da je dajanje pobud na Varuha bistvenega pomena. Civilna družba je namreč najpomembnejši vir informacij o kršitvah pravic, preko katerih se lahko odkrijejo tudi sistemske pomanjkljivosti ali nedoslednosti predpisov, nepravilnosti v izvrševanju ali razumevanju predpisov, ali druge slabosti v pravnem redu RS. Z namenom izboljšanja dialoga je dr. Zdenka Čebašek-Travnik uvedla mesečna srečanja s predstavniki civilne družbe in nevladnimi organizacijami, med katerimi je bila dana posebna pozornost področju okolja in prostora. Glede na dobro obiskanost srečanj in uspešnost sodelovanja pričakujemo, da se bo praksa teh srečanj nadaljevala tudi v novem mandatu. Vsekakor pa ostaja institucionalna naloga Varuha, da rešuje pobude posameznikov ali skupin, ko le-te naletijo na kršitev s strani javnega sektorja, ki je same ne morejo rešiti.
Pobuda – kdo, kdaj, kako:
Na Varuha se torej lahko obrnete v primerih, če menite, da vam je bila z aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, kršena katera izmed vaših pravic in sami z uporabo pravnih sredstev niste uspeli rešiti zadeve, ali pa ste naleteli na zavlačevanje in molk organa. Včasih pravni red ustreznih pravnih sredstev sploh ne predvideva in je potrebno opozoriti tudi na takšne pomanjkljivosti. Do zasebnega sektorja Varuh nima nikakršnih pooblastil.
Pobuda se vloži pisno, najbolje da po pošti na naslov Dunajska 56, 1109 Ljubljana. Na brezplačni telefonski številki 080 15 30 vam lahko pomagajo pri sestavi pobude, na voljo pa je tudi pripravljen obrazec na spletu. Pobudo lahko napišete tudi sami brez uporabe obrazca, saj gre za neformaliziran postopek. Bistveno je, da pobuda vsebuje naslednje: kdo je pobudnik; kateri organ je kršil pravico ali storil nepravilnost; opis težave – torej katera pravica je bila prekršena in kako; ter opis dosedanjih dejanj in postopkov, ki so bili uporabljeni za rešitev problema. Za uspešno pomoč Varuha je potrebno predložiti tudi kopije vseh listin in dokumentov, ki ste jih pridobili tekom reševanja problema. Postopek je brezplačen.
Kaj lahko Varuh stori?
Varuh ni pritožbeni organ, ki bi lahko vsebinsko reševal zadeve, je pa neke vrste samostojen in neodvisen nadzorni organ, ki lahko deluje v primeru kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti. Umeščen je izven vseh treh vej oblasti in ima svojo podlago neposredno v Ustavi RS. V konkretnih postopkih kršitev lahko Varuh o tem sproži preiskavo in izda mnenje ali opozorilo kršitelju. S tem izvaja nek pritisk na organe, da le-ti npr. pospešijo postopek, znova premislijo o zadevi ali pa vsaj vzpostavijo nek ustrezen nivo komunikacije. Varuh ima na voljo tudi tri formalne možnosti vplivanja – to so vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih aktov in predpisov na Ustavno sodišče, posredovanje ustavne pritožbe na Ustavno sodišče in pobuda Vladi RS ali Državnemu zboru za spremembo zakonov ali predpisov.
Delovanje Varuha na področju okolja in prostora:
Varuh vsako leto izda temeljito poročilo o svojem delu na posameznih področjih. Poročila za leto 2012 še ni, bo pa predvidoma izdano meseca maja ali junija 2013. Iz preteklih poročil je razvidno, da je v letu 2011 na Varuha prispelo 132 pobud s področja okolja in prostora, leta 2010 pa 146. Največ pripomb se je nanašalo na sprejemanje prostorskih aktov oz. na nesodelovanje javnosti v teh postopkih, na neustrezno obravnavo pripomb in na neutemeljeno zavračanje pripomb. Poleg tega je bilo veliko zadev tudi zaradi nasprotovanja gradnji odlagališč in skladiščenju komunalnih odpadkov, vprašanj povezanih s kakovostjo pitne vode in pridobivanju dovoljenj za rabo pitne vode, z gradnjo bioplinarn, itd. Varuh je med svojimi ugotovitvami v letu 2011 podal, da noben organ, ki sodeluje pri izdelavi in sprejemanju prostorskih načrtov, ne upošteva dosledno načela javnosti v teh postopkih. Zaradi tega bi bilo potrebno zagotoviti sodelovanje javnosti v najzgodnejših fazah postopkov prostorskega načrtovanja. Prav tako številni organi ne ravnajo skladno z določilom Uredbe o upravnem poslovanju, ki pravi, da je potrebno na vse dopise strank odgovoriti najpozneje v 15 dneh, razen če so zlonamerni. Varuh opozarja tudi na nerealiziran 85. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki se nanaša na vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema – PIS, o katerem smo več pisali v januarskem Informatorju.
Sodelovanje z Varuhom:
Dr. Zdenka Čebašek-Travnik je ob izteku mandata izrecno pozvala civilno družbo, naj vlaga čim več pobud, saj so tudi te dokaz stanja v naši državi. Na letni ravni jih je Varuh v preteklosti prejel od 2.800 do 3.700. Tudi mesečna srečanja s predstavniki civilne družbe in nevladnimi organizacijami so dober komunikacijski kanal, preko katerega se lahko doseže dialog z določenimi nosilci oblasti. Nenazadnje so nevladne organizacije ne samo vir informacij o kršitvah, ampak tudi partner v iskanju rešitev in boljših ureditev. Varuh v odnosu do posameznikov posluje tudi izven svojega sedeža, in sicer opravlja razgovore enkrat mesečno v določenem predelu Slovenije. Ob predhodni najavi je možen tudi osebni razgovor z Varuhom po telefonu. Za pomoč pri pisanju pobud ima odprt dežurni telefon 080 15 30.
V kolikor želite prejemate e-novice in vabila na mesečna srečanja s predstavniki nevladnih organizacij, lahko to sporočite na naslov info@varuh-rs.si, spletni obrazec za prijavo pa je na voljo na vstopni spletni strani http://www.varuh-rs.si/.
