Uredba o koncesiji za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališča v Kopačnici
Vlada RS je izdala Uredbo o koncesiji za rabo termalne vode iz vrtine TOP-1/05 za ogrevanje in potrebe kopališča v Kopačnici.
Pobudo za podelitev koncesije za vrtino TOP-1/05 je 20. 8. 2008 podala Občina Gorenja vas Poljane. V letu 2016 je bila pobuda za pridobitev koncesije prenesena na družbo IJP, d. o. o., Ljubno ob Savinji, ki je od občine kupila zemljišča, potrebna za podelitev in izvajanje koncesije.
Koncesija se podeljuje na podlagi javnega razpisa v skladu z Zakonom o vodah. V primeru obravnavane uredbe ne gre za obstoječo rabo, temveč za bodočo rabo vode. Rok gradnje je približno 3 leta po sklenitvi koncesijske pogodbe z izbranim koncesionarjem. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bo izbrani koncesionar v letu 2021 začel izvajati poskusno črpanje termalne vode v višini 10.000 m3/leto. Ocenjeno je, da bo v letu, ko se predvidoma prične raba vode za turistične namene koncesijska dajatev znašala 398 EUR (za drugo polovico leta 2021) in 796 EUR za leti 2022 in 2023.
Stališče RS do Priporočila za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o svetovnem paktu za okolje
Vlada RS je sprejela stališče Slovenije k Priporočilu za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o Svetovnem paktu za okolje. Evropska komisija je pripravila predlog mandata v obliki Sklepa Sveta za začetek pogajanj o svetovnem paktu za okolje, ki se ga v imenu EU podeli Evropski komisiji.
Slovenija podpira pobudo za Svetovni pakt za okolje, saj meni, da ima ta, poleg okoljske, tudi zelo močne podnebne vidike, ki jim je treba slediti. Prav tako podpira osnutek Resolucije, ki opredeljuje postopkovne in organizacijske vidike za začetek pogajanj o Svetovnem paktu za okolje in se skupaj z ostalimi državami pridružuje njenemu kosponzoriranju za sprejem v okviru Generalne skupščine Združenih narodov (ZN).
Svetovni pakt za okolje izvira iz pobude mednarodne skupine pravnih strokovnjakov ob podpori francoske vlade za razvoj novega instrumenta okoljskega prava, katerega osnovni namen je dopolniti in izboljšati usklajenost mednarodnega okoljskega prava ter olajšati izvajanje obstoječih obveznosti. Ne glede na to, da je bil v zadnjem obdobju na področju okolja dosežen znaten napredek s sprejemom Pariškega sporazuma in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, pa mednarodno okoljsko pravo ostaja razdrobljeno, zato je s predlogom za Svetovni pakt za okolje podana pobuda za oblikovanje univerzalnega pravnega instrumenta, ki bi določal pravice, povezane z okoljem ter vseboval glavna konstitutivna načela. Dokument naj bi pokrival vsa okoljska področja, ki so razdrobljena po posameznih področjih in številnih okoljskih mednarodnih konvencijah. Predlog Svetovnega pakta za okolje je bil predstavljen tudi ZN ob robu splošne razprave 72. zasedanja Generalne skupščine, septembra 2017.
Glavni cilji Pakta naj bi bili: združiti temeljna načela okoljskega prava v enovit dokument, po možnosti pravno zavezujoč; glavne določbe pravno zavezujočih konvencij, ki niso univerzalne, spremeniti v univerzalne; dodati nova načela, da se upoštevajo novi izzivi.
Gre za splošne cilje pobude, ki bodo predmet pogajanj. Po predlagani časovnici naj bi se pogajanja o Paktu zaključila do leta 2020, tako da bo dejanska vsebina pakta predmet dolgotrajnih pogajanj, ki se lahko še podaljšajo.
Cilj zadevnega priporočila za Sklep Sveta je, da se pooblasti Evropsko komisijo, da v pogajanjih zastopa EU, ki želi z udeležbo v pogajanjih doseči čim večjo usklajenost mednarodnega instrumenta s pravnim redom EU. Določbe mednarodnega prava in prava EU o varstvu okolja morajo ostati skladne, zato je potrebna udeležba EU v pogajanjih o paktu, kar Slovenija podpira.
Po zaključku splošne razprave 72. zasedanja Generalne skupščine je Francija pripravila tudi postopkovno resolucijo za sprejetje v Generalni skupščini ZN, s sprejemom katere se bodo pogajanja o Svetovnem paktu za okolje pričela. Z resolucijo se bo tako sprejela odločitev o razvoju mednarodnega instrumenta, katerega namen naj bi bil dopolniti in izboljšati usklajenost mednarodnega okoljskega prava ter olajšati izpolnjevanje obstoječih obveznosti; ustanovitev odprte medvladne delovne skupine za pogajanja ter druga postopkovna in organizacijska vprašanja, vsebuje pa tudi priporočilo, da odprta medvladna delovna skupina svoje delo zaključi najpozneje leta 2020.
* * *
Via:: MOP PR
