Mreža za prostor
✕
  • O nas
  • Področja delovanja
    • Mobilnost v mestih
    • Stanovanjska politika
    • Urbana prenova
    • Urbano vrtičkarstvo
    • Začasna raba prostora
    • Zagovorništvo
  • Gradiva
    • Članki
    • Publikacije
    • Novice
  • Kontakt
  • EN

Trdoživa soseska

18. april, 2018AdministratorSporočila članovNo comments

Rotterdam je eno najpomembnejših pristaniških mest v Evropi in pristanišče je v njegovi zgodovini predstavljalo veliko število delovnih mest. Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se število zaposlitev v pristanišču hitro zmanjšuje, s tem pa narašča brezposelnost v mestu. Množica svetovnih mest se srečuje s podobnimi izzivi, zaradi katerih se razkorak med visoko izobraženo, digitalno pismeno in hitro zaposljivo populacijo in tistimi, ki so zaradi umika ali avtomatizacije industrije ostali brez službe, se povečuje. Rotterdam išče odgovore na te, sicer globalne izzive, na lokalni ravni – znotraj sosesk.

Na zaključnem srečanju URBACT omrežja Resilience Matters so v Rotterdamu predstavili projekte mest, ki so bila dejavna v tem omrežju. Najbolj so – tudi zaradi tega, ker si jih je bilo moč ogledati v živo – izstopali primeri iz Rotterdama, med njimi soseska Afrikaanderwijk, ki je nekakšen laboratorij novega urbanega razvoja (ang. urban lab).

Pri krepitvi odpornosti soseske Afrikaaanderwijk so izhajali iz potencialov in virov, ki so bili v soseski že prisotni – te so vnesli na zemljevid in začeli spodbujati njihov razvoj v smeri ustanavljanja novih sodelovanj, praks in delovnih mest znotraj soseske. Skrb za zelene površine v soseski so na primer prevzeli brezposelni prebivalci. Pobiranje odpadkov, ki ostanejo za večjo lokalno tržnico, ki v sosesko dvakrat na teden privabi obiskovalce iz drugih delov mest, je prevzela lokalna zadruga, ki prav tako povezuje prebivalce soseske. Zaradi izredne etnične raznolikosti je v soseski mogoče najti množico različnih kuhinj. Toda dobri kuharji svojega znanja doslej niso mogli tržiti, saj niso imeli dostopa do pravih kuhinjskih prostorov. Mesto jim je omogočilo uporabo neizkoriščene profesionalne kuhinje v soseski, kasneje pa so ustanovili svojo catering agencijo. Podobno kot v primeru neizkoriščene kuhinje ravna mesto tudi z mnogimi drugimi praznimi prostori v drugih delih mesta. Uporabljajo jih lokalna združenja in zadruge, ki temeljijo na lokalnih potencialih in priložnostih.

Z bolj aktivnim vključevanjem lokalne skupnosti so vsi zelo zadovoljni. Nov način delovanja omogoča, da več denarja ostane v soseski in da se število delovnih mest na ravni soseske poveča. Hkrati se tako vzpostavljajo nova sodelovanja znotraj soseske, gradi se socialni kapital, ljudje se bolje poznajo, in oblikujejo se novi načini sodelovanja in solidarnosti. Rezultati dela so dobri. Pri vzdrževanju lokalnih zelenih površin so lokalni prebivalci bolj skrbni. Prvič gre za prostore, ki jih uporabljajo tudi sami, drugič pa jih pritožbe čez urejenost površin zelo hitro dosežejo. Catering agencija je finančno samostojna in vzdržna.

Pri vsem tem je pomembno, da mestna uprava spreminja svojo vlogo in postaja koordinator, povezovalec in spodbujevalec pobud in priložnosti, ki izhajajo iz soseske same.

Zaradi naslova Resilience Matters bi lahko pričakovali, da bo večji del pozornosti namenjen infrastrukturi in projektom, ki omogoča zmanjšanje porabe naravnih virov, vendar je bil pomemben del srečanja namenjen družbenim vidikom odpornosti in novim načinom organizacije na ravni soseske, katerih rezultat je večja odpornost soseske na morebitne ekonomske šoke. Predvsem je bilo govora o potencialu, ki ga v mestih predstavljajo lokalne skupnosti in novi načini sodelovanja znotraj skupnosti na eni strani in novi načini sodelovanja med skupnostmi in mestnimi upravami na drugi. Čeprav za resilient city slovenskega prevoda še nimamo, je zelo pomembno, da se s prevodom ne izgubi poudarek na potencialu mehkih pristopov k zagotavljanju odpornosti, tj. novih načinov samoorganizacije lokalnih skupnosti in mobilizacije lokalnih virov za inovativne lokalne projekte.

Via:: IPoP RSS

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Mreža za prostor

Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.

Kontakt

Občasno pošiljamo novice o naših aktivnostih na področju urejanja prostora. Če te zanima, nas lahko spremljaš tako, da se prijaviš na naš novičnik.

Mrežo za prostor podpira


2018 Mreža za prostor | Zasebnost