Uvrstitev dveh projektov v veljavni načrt razvojnih programov 2018 – 2021
Vlada RS je sprejela sklep, da se v veljavni načrt razvojnih programov 2018-2021 uvrstita dva nova projekta – »Harmonizacija podatkov o onesnaženosti morja« ter »Upravljanje z viharji na morju«.
Projekt Harmonizacija podatkov o onesnaženosti morja (HarmoNIA) se bo izvajal v okviru programa INTERREG ADRION, v okviru finančne perspektive 2014-2020. Potekal bo v okviru povečanja zmogljivosti v transnacionalnem reševanju okoljske ranljivosti in fragmentacije ter varovanje ekosistemskih storitev na območju Jadranskega in Jonskega morja.
Vloga Agencije RS za okolje (ARSO) bo predvsem v zagotavljanju podatkov o vsebnosti onesnaževal v slovenskem morju, primerjavi analitskih metod med državami in primerjavi metodologij ocenjevanja kemijskega in ekološkega stanja morja.
V projektu sodelujejo raziskovalne inštitucije, regionalni organi in za monitoring pristojne nacionalne inštitucije iz Italije (Istituto Nazionale di Oceanografia e di Geofisica Sperimentale – OGS in Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale), Hrvaške (Institut za oceanografiju i ribarstvo in Institut Ruđer Bošković), Črne gore (Javna ustanova Univerzitet Crne Gore – Institut za biologiju mora), Albanije (Universiteti Bujqesor i Tiranes), Grčije (Grški inštitut za oceanografijo in Regija Zahodna Grčija) in Slovenije (Nacionalni inštitut za biologijo in ARSO). Vodilni partner projekta OGS iz Trsta. Vključene so države, ki ležijo ob Jadranskem in Jonskem morju.
Namen projekta HarmoNIA je vzpostavitev upravljanja in zagotovitev dostopnosti do razdrobljenih podatkov o onesnaženosti morja na območju jadransko-jonske regije, ki so podlaga za reševanje ranljivosti morskega okolja in varovanja ekosistemskih storitev. Glavna namenska cilja projekta sta dva, in sicer:
– Mednacionalna uskladitev protokolov za izvajanje Direktive o strategiji morij (MSFD) in UNEP/MAP protokolov: Izmenjava informacij, povezovanje in harmonizacija monitoringa in ocenjevanja stanja morja glede na vsebnost kemijskih onesnaževal med državami v jadransko – jonski regiji. Zaradi čezmejne narave morskega okolja moramo namreč države članice sodelovati, saj je le tako možno vzpostaviti učinkovite ukrepe za zaščito in trajnostni razvoj morskega okolja.
– Regionalna vzpostavitev infrastrukture za upravljanje podatkov o onesnaženosti Jadranskega in Jonskega morja, vključno z izdelavo orodja za vizualizacijo podatkov.
Projekt se izvaja od 1. 2. 2018 do 30. 11. 2019, celotna vrednost projekta je dobrih 1,2 milijonov EUR, delež slovenskih partnerjev znaša približno 115 tisoč EUR, od tega je delež ARSO dobrih 46 tisoč EUR.
Namen projekta I-STORMS je izboljšanje pripravljenosti na ekstremna neurja nad morjem. Ekstremni viharji nad morjem so poleg antropogenih dejavnikov med strokovnjaki pripoznani kot eden ključnih dejavnikov preoblikovanja obale. Poplavljanja obale, obalna erozija, vplivi na ekosisteme ter obalno industrijo in infrastrukturo bodo brez ustreznih sistemov zgodnjega opozarjanja potencialno povzročali ogromno ekonomsko škodo in imeli hude posledice za širok spekter obalnih dejavnosti. Viharni valovi ter izjemno povišane gladine morja, povezane z viharji na morju, v Sloveniji in drugih državah partnericah povzročajo poplavljanje nizko ležečih delov obale ter mestoma hudo obalno erozijo.
ARSO bo vodil delovni paket, ki bo zagotovil pregled dosedanjih obalnih izrednih viharnih dogodkov, vzpostavitev mreže partnerjev, analizo ustaljenih postopkov in odzivov ter analizo razpoložljivih podatkov in napovedi.
V projektu sodeluje devet partnerjev: Città di Venezia (CoV, Italija), Consiglio Nazionale delle Ricerche – Istituto di Scienze Marine (CNR-ISMAR, Italija), Agenzia regionale per la prevenzione, l’ambiente e l’energia dell’Emilia-Romagna (ARPAE, Italija), ARSO (Slovenija), Regione Puglia (ARCP, Italija), Keshilli i Qarkut Durres (RCD, Albanija), Regijska zveza občin Epirusa (PED EPIRUS, Grčija), Instituti i Gjeoshkencave, Energjisë, Ujit dhe Mjedisit (IGEWE, Albanija) in Državni hidrometeorološki zavod RH (DHMZ, Hrvaška).
Projekt se izvaja od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2019, celotna vrednost projekta znaša dobrih 1,4 milijona EUR, delež ARSO znaša skoraj 150 tisoč EUR.
* * *
Via:: MOP PR
Delovanje Mreže za prostor je bilo od avgusta 2009 podprto iz več projektov, izbranih na javnih razpisih za sofinanciranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij na nacionalni ravni, ki so jih delno financirali Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Trenutni Podnebni program financirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Koordinator Mreže za prostor je IPoP – Inštitut za politike prostora.